S projektom hišni hranilniki do gospodinjstev in s povezavo v Ngen platformo - EOL 147

S projektom hišni hranilniki do gospodinjstev in s povezavo v Ngen platformo - EOL 147

E. D.

Hranilniki energije

Kako shraniti energijo za Romana Bernarda, direktorja podjetja Ngen, ki ustvarja energetske rešitve, ni več vprašanje. Lani oktobra so na Jesenicah na območju SIJ Acroni postavili največji baterijski hranilnik, menda mu ni enakega v Evropi, in sicer v sodelovanju s Teslo. Vendar je v hranilniku njihovo znanje, njihova programska oprema. V hranilniku je več kot 2 milijona celic, njegova zmogljivost je 22,2 megavatne ure, naložba pa je stala 15 milijonov evrov. To je pristop k izravnavi električne energije na slovenskem trgu, kar ni ekonomsko zanimivo le za industrijske odjemalce, pač pa tudi za gospodinjstva. Zdaj, pravi Roman Bernard, postavljajo nov hranilnik pri Talumu. Hkrati pripravljajo nov produkt – napovedujejo hišne baterijske hranilnike.

Roman Bernard
Roman Bernard

Baterijski hranilnik dela na Jesenicah štiri mesece. Kaj daje ekonomsko in okoljsko in s čim utemeljujete, da se je s tem projektom Slovenija uvrstila med vodilne v Evropi?

Predvsem z vidika fleksibilnosti. Hranilnik je vključen v sistem sistemske rezerve za regulacijo frekvence in energijsko izravnavo na področju Slovenije. Tovrstne storitve v Sloveniji se izvajajo tudi s TEŠ 6, ki pa zaradi teh nihanj nima ravno optimalnega izkoristka.

Kakšne so tehnične lastnosti baterije, kako je prišlo do sodelovanja s Teslo?

Baterija je priključne moči 12 MW in kapacitete 22 MWh. Ob odločanju, kateri hranilnik je najbolj primeren, smo se na koncu odločili za Teslo, saj tenutno ponuja daleč najboljšo tehnologijo.

Vendar je v njej velik delež vašega inženirskega znanja. Kakšna je življenjska doba hranilnika in kdaj se povrne naložba?

Naša sta lastna programska oprema in znanje za upravljanje hranilnikov v povezavi z ostalimi proizvodnimi in potrošnimi enotami, ki so vključeni v portfelj podjetja Ngen. Življenjska doba hranilnika je lahko 30 let, povsem pa je odvisna od intenzitete uporabe. Običajno lahko po petnajstih letih obratovanja še vedno pričakujemo 70 % uporabne kapacitete.

Napovedali ste izdelavo še enega baterijskega sistema v tem letu?

Trenutno gradimo drugi hranilnik na območju Taluma moči 18 MW/31 MWh. Ta bo v povezavi z že obstoječim baterijskih hranilnikom in portfeljem omogočal moč +-30 MW.

Zakaj so baterijski hranilniki del zelene prenove energetskega sistema, saj bo Slovenija še nekaj let predvsem odvisna od fosilnih energentov in od jedrske? Ali NEPN dovolj poudarja pomen baterijskih hranilnikov?

Baterijski hranilniki v NEPN niso posebej izpostavljeni. Naše mnenje je, da bodo igrali zelo pomembno vlogo pri razvoju energetike v Sloveniji. Problemi so največji na nizkonapetostnem nivoju, kjer se priklapljajo sončne elektrarne.

Kolikšna je možnost reciklaže hranilnikov in kakšna je zaščita glede na določeno nevarnost eksplozije?

Za vse hranilnike ima podjetje s strani proizvajalca Tesla zagotovljeno reciklažo. Proizvajalec namreč ločeno gradi tovarne za reciklažo baterij, ki jih vzame nazaj, ko so izrabljene, ter v zameno prizna določen popust pri nabavi nove. Nevarnosti pri hranilnikh praktično ni, če se držite vseh navodil proizvajalca. Izdelki Tesla Energy so popolnoma skladni z najstrožjimi mednarodnimi varnostnimi standardi, tudi standard za litij baterije in druge. Do požare lahko pride samo zaradi zunanjih vzrokov.

Napovedujete prodajo produkta – baterij za široko porabo za gospodinjstva, vzpostavitev pametnih omrežij. Za kakšen projekt gre?

Netmeteringu v trenutni obliki so žal šteti časi. Kot kaže, tudi sistemski hranilniki ne bodo uspeli slediti porastu obnovljivih virov, kar bo sčasoma ustvarilo t.i. "the duck curve". To pomeni, da bo oddana energija med dnevom nezaželena. Takšne stvari bodo vodile bodisi v nemški model oddane:sprejete energije v razmerju (2:1) ali pa v čisto finančni pristop, kjer bodo poračuni v prid operaterjem, na primer odkupna cena 50 % prodajne. Prvi indic je bil nepremišljen poskus podvojitve omrežnin za mFE, ki je zgrešil smisel na več področjih. Trenutno mFE gospodinjstva omrežju delajo uslugo, saj energijo v omrežje pošiljajo čez dan, ko je potreba visoka, jemljejo pa jo ponoči, ko jo je za kaksen gWh preveč. S projektom hišni hranilniki poizkušamo netirati proizvodnjo in porabo na sami lokaciji hiše. Poleg tega bodo hranilniki povezani v agregatorsko Ngen platformo, ki bo omogočala pretok energije z ene lokacije na drugo v realnem času, tako da se hkrati vzdržuje netirano ravnovesje v energetskem sistemu. Poleg tega bodo hranilniki nudili tudi back up v primeru izpada, možnost popravljanja napetosti v distribucijskem sistemu, sodelovanje pri primarni regulaciji itd..

Tudi Eles napoveduje, da bo na različnih lokacijah namestil za 10 MW baterijskih hranilnikov. Gre za podoben načrt? Ali so baterijski hranilniki tista tehnologija, brez katere ne bo mogoče izpolniti energetskih in z njimi okoljsko-podnebnih ciljev?

Eles gradnjo hranilnikov izvaja v okviru projekta SINCHRO GRID, ki pa ne bo namenjen isti dejavnosti, kot jo izvaja Ngen. Hranilniki bodo pomemben člen, vendar je potrebno dodati, da so hranilniki pomembni za hranjenje energije na dnevnem nivoju. Za hranjenje sezonske energije pa bodo primerne druge tehnologije, ki bodo morale biti cenejše, kot so danes hranilniki. Hranilniki v energetiki igrajo vlogo pri transportu energije, na področju regulacije in obvladovanja izravnav energije, ki je s pomočjo hranilnikov možna znotraj vsake minute, kar do sedaj ni bilo mogoče! To pomeni, da se energija lahko agregira v vsak domači hranilnik v realnem času, ko nekje tudi nastaja ali se porablja.

Kaj bo spodbudilo razvoj baterijskih hranilnikov ali pa ga zavrlo, ko gre za trgovanje z električno energijo?

V Sloveniji je bila energija dolga leta socialna dobrina, zato cene niso ravno stimulativne za uvajanje novih tehnologij. Če pogledamo NEPN, ta predvideva povečanje omrežnine vsako leto za 12 %, kar pomeni, da bodo domači hranilniki lahko nudili tudi razbremenitev končnih porabnikov.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.