Ostanimo doma, prisluhnimo naravi in usmerimo pogled v prihodnost - EOL 147

Ostanimo doma, prisluhnimo naravi in usmerimo pogled v prihodnost - EOL 147

Podnebni dosje

Uvodnik

Tokratni Podnebni dosje pripravljamo v situaciji izrednih razmer zaradi novega koronavirusa, najnovejšega globalnega izziva za človeštvo. Čeprav gre za zdravstveni izziv, sta tako njegov nastanek kot njegovo razreševanje povezana z naravo in okoljem. Iz večine strokovnih poročil je možno izluščiti, da naj bi do preskoka koronavirusa na človeka prišlo zaradi nehumanega in za človeka ogrožujočega ravnanja nekaterih prebivalcev Kitajske z nekaterimi živalskimi vrstami. Poleg obsežnih medicinskih in farmacevtskih raziskav se zdravila za to bolezen in pripomočki za blaženje njenih simptomov iščejo tudi med zelišči, začimbami in drugimi darovi rastlinskega sveta. Zavedanje tveganj, ki se pojavljajo v prehranskih verigah, spodbuja načrte za povečanje samooskrbe, tudi s pomočjo domačega vrtička, če ga seveda imamo. Kar prispeva k tesnejšemu stiku z naravo. Priporočila za koristno preživetje prostega časa, ki se je povečal zaradi samoizolacije, spodbujajo, naj delamo na sebi in na sožitju z naravo (seveda brez druženja z drugimi ljudmi). Koronavirusna kriza predstavlja priložnost, da prisluhnemo naravi in vzpostavimo drugačen odnos z njo, tudi na ravni vsakodnevnih ravnanj, ne le v mislih in čustvih.

Dr. Darja Piciga, urednica priloge Podnebni dosje
Dr. Darja Piciga, urednica priloge Podnebni dosje

Jernej Stritih in Sabina Cepuš pa v prispevku o nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu sporočata, da lahko pospešeno izvajanje tega dokumenta predstavlja tudi ključno strategijo za izhod iz gospodarske krize, v katero trenutno vstopamo zaradi koronavirusa. Sporočilo strokovnih podlag za NEPN je jasno: izvedba NEPN naj bi imela pozitiven vpliv na gospodarsko rast (za 2,1 % višji BDP v letu 2030 v primerjavi z izhodiščnim scenarijem) in zaposlovanje (znižanje brezposelnosti za 2,7 % med 2020 in 2030).

Iz podnebnih dosjejev in tudi drugih prispevkov revije EOL, ki ste jih lahko brali v zadnjem letu in pol, nedvoumno izhaja, da imamo danes realne možnosti z evropskim partnerstvom postati ena od vodilnih evropskih (in s tem tudi svetovnih) držav pri prehodu v nizkoogljično in krožno gospodarstvo (trajnostni prehod), torej tudi pri implementaciji Evropskega zelenega dogovora. Z učinkovitim izvajanjem zastavljenih ukrepov in projektov (za nekatere od njih imamo pomembna zagonska sredstva zagotovljena v okviru Programa porabe sredstev Sklada za podnebne spremembe v obdobju 2020 - 2023) bi se kot vzorčna, demonstracijska država lahko uveljavili že prihodnje leto, saj je krožno gospodarstvo ključna okoljska tema predsedovanja Slovenije Svetu EU. To usmeritev podpirata tudi Resolucija o Nacionalnem programu varstva okolja za obdobje 2020 - 2030, ki jo je pred kratkim sprejel državni zbor (zlasti drugi vsebinski cilj), in Strategija razvoja Slovenije 2030 (cilja 8 in 9).

Po presoji tistih, ki v tem procesu sodelujemo, gre pri strateškem projektu razogljičenja Slovenije prek prehoda v krožno gospodarstvo za enega ključnih nacionalnih projektov z mnogoterimi pozitivnimi učinki na konkurenčnost gospodarstva, okolje, zaposlovanje in druge družbene vidike ter s tem za prispevke k višji kakovosti življenja. Za pripravo akcijskega načrta tega projekta, ki smo ga predstavili v št. 144-145 revije EOL, je s strani vlade zadolžena medresorska skupina na ravni generalnih direktorjev. Skupaj z drugimi resorji – med katerimi so najbolj aktivni gospodarski, izobraževalni in znanstveni ter vladna služba za razvoj – smo uspeli vzpostaviti partnerstvo z vodilnimi evropskimi institucijami na tem področju, to je s skupnostmi znanja in inovacij (KIC - Knowledge and Innovation Community) v okviru EIT (Evropskega inštituta za inovacije in tehnologijo) ter Skupnim raziskovalnim središčem (JRC) Evropske komisije. Tako bomo lahko v Slovenijo prenesli najbolj aktualno evropsko znanje za prehod v nizkoogljično krožno gospodarstvo, ga povezali z domačim znanjem in nadgradili.

V programu štiriletnega podnebnega sklada, ki ga je v začetku meseca sprejela vlada, je načrtovano, da se s strateškim projektom krožnega gospodarstva povežejo še drugi ukrepi tega programa (s področij gospodarstva, kmetijstva in gozdarstva, OVE, trajnostne gradnje, energetske sanacije, prometa, raziskav, razvoja in inovacij ter izobraževanja) in na ta način dosežemo znatne sinergične učinke.

Načrtujemo tudi okrepljeno sodelovanje z Evropsko agencijo za okolje (EEA) v Kopenhagnu, ki vzpostavlja bazo znanja za trajnostni prehod (ta proces tam vodi naša kolegica Anita Pirc Velkavrh, s katero že sodelujemo), torej tudi v podporo Evropskemu zelenemu dogovoru. V zadnjem okoljskem poročilu za Evropo (European environment — state and outlook 2020, SOER 2020) EEA ponovno opozarja, da je stanje evropskega okolja kritično in sporoča, da znanje, tehnologije in orodja, ki jih potrebujemo za preoblikovanje ključnih proizvodnih in potrošniške sisteme, kot so proizvodnja hrane, mobilnost in trajnostna energija, že imamo. Pomenljiv je podnaslov SOER 2020: »Znanje za prehod k trajnostni Evropi«.

V nekaj odstavkih sem nakazala del potencialov, ki jih imamo danes v Sloveniji za uveljavitev naše države kot ene vodilnih pri prehodu v nizkoogljičnost in krožno gospodarstvo (ki predstavlja tudi najbolj učinkovit način za preprečevanje nastajanja odpadkov) – in s tem za pomemben prispevek tako h konkurenčnosti gospodarstva kot k varovanju okolja in kakovosti življenja. Tako lahko tudi podnebne spremembe obravnavamo kot pomembno razvojno priložnost, uvajanje nizkoogljičnih tehnologij pa predvsem kot investicijo v gospodarski razvoj: države, ki bodo zaostale pri njihovem razvoju, uporabi in integraciji v gospodarski in družbeni sistem, so namreč obsojene na zaostajanje v globalni konkurenčni tekmi.

Celostno in sistemsko razreševanje okoljskih izzivov, kot sta zniževanje emisij TGP in bolj učinkovita raba virov, predstavlja enega ključnih strateških razvojnih projektov naše države.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.