S kazalniki do razogljičenja stavbnega fonda - EOL 147

S kazalniki do razogljičenja stavbnega fonda - EOL 147

dr. Marjana Šijanec Zavrl

LIFE IP CARE4CLIMATE

Kot država smo se zavezali k ambicioznim podnebno energetskim ciljem, govorimo celo o razogljičenju stavbnega fonda do leta 2050. Zato moramo naš stavbni fond postopoma energetsko prenoviti. Prenova mora biti intenzivna po obsegu in učinkih ob sočasnem ohranjanju značilnosti stavbne dediščine. Vsako leto moramo po evropski zakonodaji prenoviti vsaj 3% stavb v lasti in uporabi države, kar terja tudi pospešen razvoj novih finančnih mehanizmov. Do splošne uveljavitve meril za skoraj nič-energijske stavbe nas loči leto in pol. Slovenija je v zadnjih letih sprejela še odločnejše zaveze za prehod na trajnostno gradnjo stavb, za razogljičenje stavbnega fonda in za gospodarno ravnanje z viri in energijo v stavbah. V tem obdobju nam ostaja le malo časa za prenos tehnološko inovativnih in hkrati gospodarnih rešitev za gradnjo in bivanje v visoko energetsko učinkovitih stavbah v konkretne projekte.

Univerza v Ljubljani (foto: Mihael Grmek)
Univerza v Ljubljani (foto: Mihael Grmek)

Številni primeri dobre prakse na področju gradnje trajnostnih, visoko energijsko učinkovitih stavb v Sloveniji pa vendarle dajejo razlog za optimizem. Temu ta čas sledi tudi priprava nacionalnih meril za trajnostno gradnjo in vzpostavitev podpornega okolja v obliki znanj, podatkovnih baz in analitičnih orodij, kar je še posebej pomembno za javne naročnike. Nacionalni kazalniki trajnostne gradnje, ki nastajajo v okviru projekta LIFE17 IPC/SI/00007 – LIFE IP CARE4CLIMATE bodo konceptualno usklajeni z evropskim sistemom Level(s) in vsebinsko prilagojeni nacionalnim okoliščinam graditve stavb.

Prenova in gradnja stavb bo gospodarna z viri

Stavbe so eden od pomembnih sektorjev, v katerem Evropa prepoznava potenciale za učinkovito ravnanje z viri. Sporočilo Evropske komisije (EK) »Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri« (COM(2011) 571 ) navaja, da lahko boljša gradnja in uporaba stavb vodi do znatnih prihrankov, saj lahko vpliva na sedaj 42% rabe naše končne energije in na 35% emisij toplogrednih plinov (TGP), na več kot 50% vseh pridobljenih surovin ter nam v nekateri predelih pomaga prihraniti do 30% vode. Učinkovito rabo energije in obnovljive vire v stavbah že celovito pokriva vrsta evropskih direktiv. Treba pa je ta prizadevanja nadgraditi s politikami, ki bodo spodbujale gospodarno ravnanje z viri in pokrile širši obseg okoljskih vplivov v celotnem življenjskem ciklu stavbe – od načrtovanja in izdelave gradbenih proizvodov, preko gradnje in uporabe stavbe, do odstranitve objekta in ravnanja z gradbenimi odpadki in njihovim odstranjevanjem. Učinkovitejše ravnanje z viri in energijo med življenjskim ciklom je ključ do konkurenčnejšega gradbenega sektorja, ki bo porabljal manj surovin in povzročal manjše vplive na okolje. EK je v istem dokumentu za leto 2020 izpostavila naslednja pričakovanja za stavbe in gradbeni sektor: prenova in gradnja stavb bo izrazito gospodarna z viri, splošno se bo uporabljal pristop življenjskega cikla, vse nove stavbe bodo skoraj nič-energijske stavbe (sNES) in iz visoko učinkovitih materialov, ob podpori ustreznih politik bo vzpostavljana vsaj 2% letna stroškovno učinkovita prenova obstoječih stavb, pri gradnji in rušenju se bo recikliralo 70% nenevarnih odpadkov.

Po letu 2000 se v Sloveniji uspešno posvečamo izboljšanju energijske učinkovitosti stavb in prehajamo na Razvoj kazalnikov trajnostne gradnje.

Evropska komisija (EK) je v okviru sporočila EK (COM(2011) 571) »Časovni okvir za Evropo, gospodarno z viri« opredelila pomembne prioritete na področju stavb, kot so energetska učinkovitost, raba obnovljivih virov energije, presoja vplivov na okolje v življenjskem ciklu stavb, upoštevanje vseh stroškov stavb v celotni življenjski dobi (vključno z odpadki pri gradnji in rušenju, in ne le začetnih stroškov); izboljšave pri porabi virov in energije v življenjskem ciklu – z izboljšanimi trajnostnimi materiali, večjo stopnjo recikliranosti odpadkov in z boljšim oblikovanjem, za kar je potrebno vključevanje celotne vrednostne verige v gradbenem sektorju. EK se je v tem dokumentu zavezala med drugim tudi za pripravo načrtovalskih meril v povezavi s trajnostnostjo. Vrsto aktivnosti na tem področju je konec leta 2017 zaokrožila evropska študija »Razvoj EU okvira jedrnih kazalnikov za oceno okoljskih performanc stavb«, s katero je JRC (Skupno raziskovalno središče EK) na temelju širokega posvetovanja z EU deležniki (2015-2017) predstavilo okvir Level(s) za presojo trajnostne gradnje v duhu evropskih ciljev učinkovitega ravnanja z viri in krožnega gospodarstva.

Kazalniki trajnostne gradnje in šest makro ciljev

Level(s) predstavlja evropski okvir jedrnih kazalnikov trajnostne gradnje za poslovne in stanovanjske stavbe, zasleduje doseganje šestih marko ciljev in podaja nabor posameznih kazalnikov za oceno okoljskih performanc v življenjskem ciklu stavbe. To je tudi osnovni namen. Obenem pa omogoča oceno drugih pomembnih lastnosti stavb, kot so zdravo in udobno bivanje, vseživljenjski stroški in obvladovanje potencialnih prihodnjih tveganj za delovanje stavb. Kazalniki temeljijo na obstoječih orodjih in standardih ter pokrivajo energijo, materiale, vodo, zdravje in udobje, klimatske spremembe, vseživljenjske stroške ter vrednost stavbe. Beta verzija okvira Level(s) je bila od jeseni 2017 do septembra 2019 na voljo za brezplačno uporabo in testiranje.

Skupni evropski okvir ključnih kazalnikov je pregledno predstavljen v publikaciji JRC »Level(s) – A common EU framework od core sustainability indicators for office and residential buildings - Part3« (Dodd et al, 2017) in predstavlja

6 makro ciljev (opredeljenih na področjih: energija, raba materialov in odpad, voda, kakovost notranjega zraka), ki prispevajo k zastavljenim evropskim in nacionalnim političnim usmeritvam na področju trajnostne gradnje.

Niz 9 jedrnih kazalnikov in skupno metriko za merjenje lastnosti stavb, ki prispevajo k posameznemu makro cilju. Sistem je zasnovan tako, da spodbuja k uporabi analiz LCA (Life Cycle Assessment) in LCC (Life Cycle Costing).

Na življenjskem ciklu temelječa orodja: niz 4 scenarijskih orodij in eno orodje za zbir podatkov, skupaj s poenostavljeno LCA analizo, ki podpira celovito analizo lastnosti stavbe ob upoštevanju celotnega življenjskega cikla.

Oceno vrednosti in tveganj, s čimer se lahko ovrednoti morebiten pozitiven učinek na ovrednotenje nepremičnine in izkaže zanesljivost ocene performanc v okviru vrednotenja s pomočjo Level(s) okvira.

Level(s) se kot okvir lahko poveže v (obstoječe) sheme ocenjevanja (tržne metode certificiranja trajnostne gradnje, ki lahko pokrivajo poleg jedrnih kazalnikov iz Level(s) tudi vrsto drugih meril) ali se uporablja samostojno kot cenovno dostopna rešitev (zasnovan je za nestanovanjske stavbe in kasneje, po pridobitvi izkušenj, bo na voljo tudi za stanovanjske). Vendar pa je treba razumeti, da je Level(s) predvsem okvir za oceno trajnostnih stavb, ki za uporabo npr. na nacionalni ravni terja predhodno vzpostavitev nacionalno relevantnih podatkovnih baz in orodij (kot jih ima na primer nemški sistem DGNB) in še bolj pomembno ustrezno prilagoditev gradbenih predpisov (da se odpravijo organizacijske ovire glede enostavne dostopnosti podatkov za analizo) ter usposobljenost uporabnikov metode vrednotenja. Ozaveščeni investitorji tudi pri nas v svoje projekte vključujejo merila za trajnostno gradnjo in tako že imamo tudi prve slovenske projektne skupine, ki so se priključile k testiranju metode Level(s) skupnega EU okvira za ključne trajnostne kazalnike poslovnih in stanovanjskih stavb. Slovenija po drugi strani spremlja razvoj evropske metode in jo smiselno povezuje z razvojem nacionalnih meril za trajnostno gradnjo.

Izhodiščno slovensko študijo »Pregled sistema trajnostnih kriterijev s predlogom prenosa« sta v letu 2017 po naročilu Ministrstva za okolje in prostor izdelala Gradbeni inštitut ZRMK d.o.o. in Zavod za gradbeništvo Slovenije. Na podlagi rezultatov primerjave obstoječih mednarodnih sistemov ocenjevanja trajnostne gradnje in ocene možnosti prenosa posameznega sistema glede na slovensko zakonodajno okolje so izdelovalci pripravili predlog nabora kriterijev ter predlog akcijskega načrt za vpeljavo sistema trajnostnih kazalnikov. Predlagani sistem kazalnikov je vsebinsko usklajen z aktualnimi trendi trajnostne gradnje v EU (Level(s)). Podpira izvajanje prednostnih politik s področja zmanjševanja nastajanja emisij toplogrednih plinov v življenjskem ciklu stavbe, spodbuja učinkovito rabo vode in surovin, zagotavlja zdrave in udobne bivalne pogoje, naslavlja prilagajanje na klimatske spremembe in optimizacijo stroškov in vrednosti stavbe v njenem življenjskem ciklu.

Razvoj nacionalnih kazalnikov poteka v okviru projekta LIFE IP CARE4CLIMATE (2019-2020-2026) Akcija 4.4 (izvajalci GI ZRMK; ZAG, MOP). V okviru programa LIFE ga sofinancirajo EK, Ministrstvo za okolje in prostor iz sredstev sklada za podnebne spremembe in partnerji projekta. Prvi dve leti sta namenjeni posvetovanju z deležniki (delavnice z javnim sektorjem, gradbeno industrijo, arhitekti in inženirji, raziskovalci, stanovskimi organizacijami, Eko skladom, ministrstvi ipd.) in alfa verzije trajnostnih kazalnikov v vključujočem procesu s ključnimi odločevalci, uporabniki in razvojniki. Alfa verzija kazalnikov TG bo po predvidevanjih pripravljena v sredini leta 2020 in bo posredovana v testiranje zainteresiranim uporabnikom. S prvim testiranjem želimo preveriti uporabnost (posamičnih, nacionalno prilagojenih) kazalnikov v realnih projektih in vsebinsko opredeliti znanje, orodja, podatkovne baze, merila ipd., ki jih na nacionalni ravni potrebujemo ob adaptaciji Level(s).

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.