Že letos mreža hitrih elektropolnilnic v Sloveniji - EOL 96

Že letos mreža hitrih elektropolnilnic v Sloveniji - EOL 96

Zeleni koridor in e-mobilnost |
 
Tudi Slovenija bo dobila hitre elektropolnilnice na srednjeevropskih cestnih koridorjih, saj sodeluje v projektu CEGC (Central Europeon Green Corridors). Projekt financira EU s 50 % sredstev, z njim pa bodo postavili 115 postaj za hitro polnjenje v Avstriji, Nemčiji, Sloveniji, na Hrvaškem in Slovaškem. Tako bi se oblikovalo polnilno omrežje, ki bi pokrilo celotno ozemlje Avstrije, Slovenije in Slovaške, hkrati pa bi zagotovilo povezavo tega omrežja večjih mest na Hrvaškem (Zagreb) in v Nemčiji (München).
 

Elektricni-avtomobilV Bruslju so financiranje utemeljili s tem, da se zagotovi dekarbonizacija in elektrifikacija cestnega prevoza v EU. V srednji Evropi naj bi nastala infrastruktura, s katero bi vozila na električni pogon postala alternativa vozilom na motor z notranjim izgorevanjem. S projektom bodo namestili tehnologije, ki so že na razpolago za masovni vstop na trg. Gre za hitro polnjenje baterij in za hibridna električna vozila s polnjenjem prek električne vtičnice. Vendar snovalci zelenega koridorja mislijo tudi na prihodnost. Uvajali bodo dopolnilne rešitve za jutri – polnjenje z vodikom za električna vozila z gorivnimi celicami. Tako bo ponudba lahko zajela še večji krog potrošnikov, okoljski učinki pa dolgoročno za EU še prijaznejši.

Na vsaki polnilni postaji bo zagotovljena storitev za vozila s priključki vrst AC/Type 2, DC/Combo 2 in DC/CHAdeMO, zaradi česar bodo kompatibilne z večino električnih vozil z vmesniki za hitro polnjenje, ki so na trgu. Vse polnilne postaje bodo oblikovale eno interoperabilno omrežje. Omrežje bo v celoti interoperabilno in bo omogočalo gostovanje potrošnikov med regijami, zajetimi v projektu. Sprejet je bil predhodni dogovor o specifikaciji, da se zagotovi interoperabilnost. Kot del ukrepa bodo partnerji vzpostavili in vodili ustrezne IKT sisteme v ozadju, da se omogoči interoperabilnost.

Začetni uporabniki omrežja za hitro polnjenje, ki bo vzpostavljeno, bodo stranke partnerjev, ki bodo v ustreznih regijah delovali kot ponudniki storitev za električna vozila. Zbrani podatki o uporabi in neposredni odgovori strank bodo partnerjem med trajanjem projekta zagotavljali povratne informacije. Delno se zaradi infrastrukture, vzpostavljene med trajanjem projekta, pričakuje občuten porast števila voznikov električnih vozil v letih po ukrepu, in sicer vzporedno z rastjo števila vrst električnih vozil na trgu.

Partnerji si bodo prizadevali tudi za povečanje števila uporabnikov. Informacije ter podporo strankam bodo zagotovili prek ustreznih kanalov (internet, aplikacije za mobilne telefone, telefon).

V Sloveniji je za vzpostavitev pogojev, da bi na ključnih točkah slovenskega avtocestnega križa vzpostavili polnilne postaje za električna vozila, odgovorna družba SODO. Že do konca letošnjega maja naj bi na slovenskih avtocestah namestili novi dve hitropolnilni postaji za e-vozila, do konca tega leta pa naj bi jih bilo 26. SODO pri projektu sodeluje z Ministrstvom za infrastrukturo, kjer je koordinator za CEGC Dean Herenda, sekretar na Direktoratu za infrastrukturo. CEGC je v Sloveniji v fazi potrdite, nakar bodo razpisali javna naročila za dobavo hitrih polnilnih postaj, za izbiro ponudnika storitev polnjenja in za pripravo projektnih rešitev za priključitev hitrih polnilnic na javno električno omrežje. Pripraviti bodo morali tudi sporazum o sodelovanju Mzi o črpanju sredstev EU. Poleg tega bodo morali uskladiti Konzorcijski sporazum med partnerji v projektu centralno evropskih zelenih koridorjev. Mreža novih polnilnih postaj v Sloveniji ni konec nalog, ki jih ima država pri razvoju električne mobilnosti. V nekaterih urbanih okoljih se lahko pohvalijo z dobrimi izkušnjami.

Ocenjena vrednost projekta znaša cca 2 mio evrov. Sodo bo naložbo delno financiral iz lastnih sredstev, EU pa prispeva 620.000 evrov. Storitev polnjenja na polnilni postaji bo plačljiva storitev. 

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.