Oznake RFID vedno bolj miniaturne - EOL 66

Oznake RFID vedno bolj miniaturne - EOL 66

RFID | Tanja Pangerl |
 
Še pred desetletjem je bilo o radio frekvenčni identifikaciji (RFID) komaj kaj slišati. Danes pa se oznake RFID širijo na različna področja, kot so skladišča, trgovina, zdravstvo, knjižnica, transport, mobilna telefonija in druga področja. Vedno bolj nadomeščajo uporabo črtnih kod. Težave v vpeljevanju se pojavljajo predvsem v stroških investicije in mreži sistema označevanja na trgu, kjer se za identifikacijo in sledenje uporabljajo številne oznake in sistemi.
 

Oznake RFID vedno bolj miniaturneRFID omogoča prenos podatkov med nosilcem podatkov, tj. oznako RFID (ang. RFID tag), ki je prilepljena ali pripeta na posamezni izdelek, in bralno/pisalno napravo RFID brez kontakta. Omogoča branje večjega števila oznak v istem času in deluje tudi v zahtevnih razmerah, kot so mraz, umazanija in primeri, ko direkten dostop do oznake ni omogočen. Namen je identifikacija in sledenje označenega izdelka. Nekatere oznake RFID se lahko preberejo z daljše razdalje in izven dosega pogleda osebe, ki prebira oznako.

RFID tudi na pivskih sodih

Dr. Mira Trebar iz Fakultete za računalništvo in informatiko, ki je vodja EU-projekta RFID from Farm to Fork (sledljivost v preskrbovalni verigi), je povedala, da začetek oznak RFID sega v sedemdeseta leta, uveljavljati pa so se začele v osemdesetih letih 20. stoletja na področju kontrole dostopa in cestninjenja. Po letu 2000 se je njihova uporaba razširila še na mnoga druga področja. V Sloveniji se je vpeljava oznak RFID v podjetja pričela v devetdesetih letih s sistemi kontrolnih dostopov, sistemom ABC-cestninjenja na avtocestah (1995), v letu 2009 je bila vpeljana tudi v ljubljanski mestni promet (Urbana), uporablja pa se tudi v nekaterih slovenskih knjižnicah (npr. Žalec, Trebnje, Maribor, Velenje, Nacionalna in univerzitetna knjižnica) in podjetjih (v Perutnini Ptuj za sledenje mesne mase, v Pivovarni Laško za sledenje pivskih sodov idr.).

Uporaba oznak RFID

Oznaka RFID je najpogosteje implementirana na področje logistike in transporta. Po besedah dr. Mire Trebar se danes te oznake v veliki meri uporabljajo za identifikacijo objektov in oseb, v preskrbovalni verigi (upravljanje pošiljk med partnerji), v proizvodnji (za upravljanje procesa), v trgovini (za upravljanje zalog), za nadzor dostopa (pri odpiranju vrat, kontroli dostopov), pri plačilnem sistemu (cestninjenje), pri prevozu oziroma v transportu (vozovnica) in za označevanje živali (govedo, domači ljubljenčki), kar je tudi eden od najstarejših načinov uporabe oznak RFID. Ponekod so uvedene tudi na področje zlatarstva, v potne liste, v šole in univerze, v muzeje, na smučišča idr. »Glavni cilj uporabe tehnologije RFID je elektronsko zbiranje, izmenjava in uporaba podatkov v poslovnem odločanju. Večje podjetje sicer lahko optimizira notranjo sledljivost ali avtomatizira svoj proces, a je to pogosto povezano s težavami integracije z že obstoječimi procesi in informacijskimi sistemi. Če podjetja ne vidijo neposrednega dobička, se za vpeljavo tehnologije RFID verjetno ne odločijo. Pri tem pa ne upoštevajo, kako lahko zbiranje podatkov o izdelku, ki jih lahko posredujejo potrošniku, da ga pridobijo in obdržijo, dolgoročno prinese bistveno višji dobiček,« pravi dr. Mira Trebar. In dodaja, da gre razvoj oznak RFID v smeri omogočanja zapisovanja večje količine podatkov na oznako, tako da ni vedno potrebna povezava s podatkovno bazo. Poleg tega se oznakam RFID dodajajo tudi senzorji, ki omogočajo kontrolo hladne verige v preskrbovalni verigi. V zadnjem času pa se pojavljajo že možnosti tiskanja oznak RFID direktno na embalažo, kar bo zagotovo zmanjšalo njihovo ceno. Oznako RFID je možno vključiti ali skriti v različne objekte. Na primer, v letu 2009 so raziskovalci na univerzi v Bristolu uspešno prilepili RFID mikro transporterje na žive mravlje, da bi preučevali njihovo obnašanje. Razvija se trend k vedno bolj miniaturnim oznakam RFID. Trenutno naj bi bila najmanjša oznaka 0,05 krat 0,05 milimetrov.
Svoj preboj pa tehnologija RFID doživlja tudi na področju mobilne telefonije, pravi Klemen Peternel iz Laboratorija za telekomunikacije Fakultete za elektrotehniko v Ljubljani, kjer nosi oznako NFC (Near Field Communication). Nekateri mobilni telefoni imajo namreč že vgrajen bralnik RFID, ki omogoča interakcijo z ustreznimi oznakami ali zunanjimi bralniki za namene plačevanja, izdaje elektronske vstopnice, komunikacije s pametnimi plakati in drugo. Na tem področju si lahko trenutno obetamo tudi največ napredka in uporabe, saj nekateri ponudniki storitev mobilne telefonije aktivno razmišljajo v smeri razvoja zanimivih aplikacij.
V Sloveniji obstaja tudi posebna raziskovalna skupina RFID, v kateri raziskujejo področje tehnologije RFID in razvijajo nove rešitve za njeno implementacijo. Njen član je tudi Klemen Peternel, ki pravi, da se v zadnjem času na področju tehnologije RFID usmerjajo predvsem v aplikacije na mobilnih terminalih (tehnologija NFC): »Če predpostavljamo, da bo omenjena tehnologija v prihodnjih letih postala del vsakega mobilnega terminala, to predstavlja ogromne priložnosti. Govorimo o novih aplikacijah na področjih elektronskega plačevanja, izdaje elektronskih vozovnic, pametnih plakatov, pametnega doma itd. Uporabniki bomo po svetu hodili vsak s svojim »bralnikom RFID« in pridobivali dodatne informacije ali pa puščali svoje sledi s pomočjo interakcije z označenimi objekti okrog sebe. To je področje, ki ga trenutno napadajo številna podjetja (med njimi tudi Google). Slednja se združujejo v okviru organizacije NFC Forum.«

Primerjava oznake RFID s črtno kodo

Pri ocenjevanju kakovosti oznak RFID je po besedah dr. Mire Trebar pomembna njena primerjava s črtnimi kodami, ki so njene predhodnice, in ker obe vrsti označevanja omogočata reševanje enakih problemov, čeprav se razlikujeta v tehnološki izvedbi, zato smo navedli nekaj njunih primerljivih lastnosti (glej tabela 1).
Klemen Peternel izpostavlja kot prednost oznak RFID to, da za identifikacijo posameznega izdelka ne potrebujemo vidnega polja, saj se podatki iz oznak RFID prenašajo preko elektromagnetnega valovanja. V praksi to pomeni, da lahko paleto, polno označenih izdelkov, enostavno zapeljemo skozi prehod, ki ga ustvarjajo antene bralnika. Učinkovitost torej predstavlja ključno prednost. Podatki o izdelkih pa se v realnem času prenašajo v podatkovne baze. Precej manevrskega prostora je po njegovem mnenju še pri delovanju strojne opreme, vendar pa trenutne izzive vidi predvsem na področju programske opreme. Tudi zanesljivost oznak RFID načeloma ni več problematična, tako kot je bilo to morda na začetku, saj strojna oprema, ki je na trgu, omogoča visoko stopnjo zanesljivosti. Je pa zanesljivost močno odvisna od same integracije rešitve, saj so v ozadju delovanja tudi fizikalni zakoni, ki dajejo nekatere omejitve, kot so na primer odboji elektromagnetnih valov od kovin in močna absorbcija le-teh znotraj tekočin. »Dober integrator se tega seveda zaveda in pozna ustrezne rešitve (izbira pravih oznak RFID, optimalna postavitev anten),« pravi Klemen Peternel.

Koda QR na embalaži z brancinom

Marko Rozman, direktor nabave in logistike v podjetju Savatech, d. o. o, kjer proizvajajo gumenotehnične izdelke in pnevmatike, je povedal, da kode RFID v njihovem podjetju ne uporabljajo, in sicer zaradi razporejenosti njihove tovarne oziroma proizvodnih prostorov. Je namreč lokacijsko precej razpršena in ima veliko izhodov. O vpeljavi oznak RFID v prihodnosti ne razmišljajo, saj je gumarstvo pri tem bolj konservativno področje. Le redki gumeni izdelki oziroma pnevmatike so označeni z oznako RFID. Poleg tega imajo naročniška razmerja s svojimi partnerji in delno serijsko proizvodnjo, kjer ima vsak izdelek svojo vrsto oznake, odvisno od naročnika. Uporabljajo pa svoj sistem sledenja (SAP), ki ga trenutno tudi izboljšujejo, da bi povečali njegovo učinkovitost.
V podjetju Gorenje, d.d. RFID oznak na svojih izdelkih ne uporabljajo. Uporabo RFID oznak so preučili, vendar pa zaradi tehnoloških značilnosti oznaka ne deluje znotraj pločevinastih aparatov, kar predstavlja težavo v sistemu skladiščenja. Do sedaj potrebe po uporabi RFID oznak niso izrazili niti njihovi trgovski partnerji.
Delno oznake RFID uporabljajo v Narodni in univerzitetni knjižnici. Z njimi je opremljeno knjižnično gradivo v Informacijskem centru za bibliotekarstvo, ki zajema okoli 5 tisoč enot. Vpeljava se je začela v letu 2006. Oznake RFID v knjižnicah omogočajo hitrejšo izposojo in vračanje knjižničnega gradiva, obenem pa se na ta način gradivo zaščiti pred krajo. Uporabniki si lahko gradivo, opremljeno z oznakami RFID, sami izposodijo in ga vrnejo. Prav tako to omogoča lažjo inventuro, je pa sledenje založenega knjižničnega gradiva še vedno zamudno in nezanesljivo, saj ima bralnik RFID, ki ga imajo v uporabi, kratek domet signala. So pa v knjižnici načeloma s tehnologijo RFID zadovoljni. Imeli so sicer nekaj težav s programsko opremo, vendar so jih v sodelovanju z njihovim ponudnikom odpravili. Če kakšna na novo dobavljena oznaka RFID ne deluje, to ugotovijo pred njeno namestitvijo na gradivo in jo pri ponudniku zamenjajo za novo. Ni pa še bilo primera, da bi oznaka RFID po določenem času prenehala delovati. Postopek nameščanja teh oznak je preprost – nalepka z oznako RFID mora biti nameščena na notranjo stran knjige, v bližini njenega hrbta. Pri tem je potrebno biti previden, da se nalepka ne prepogne toliko, da bi se pri tem poškodovala antena. Restavratorji so pred nameščanjem oznak RFID preverili ustreznost lepila na nalepkah, knjigovezi pa so opozorili, da je potrebno upoštevati možnost prevezave gradiva, zato se nalepke nalepijo nekaj milimetrov stran od hrbta gradiva. Zaradi zmanjšanega obsega dela s samim gradivom, ki ga prinaša tehnologija RFID, se lahko knjižničarji bolj posvetijo svetovanju obiskovalcem.
V letu 2010 se je podjetje Fonda.SI, d. o. o., kjer gojijo in prodajajo vrhunske slovenske ribe in so še posebej znani po piranskem brancinu, vključilo v evropski pilotski projekt RFID From Farm to Fork za vključevanje tehnologije RFID v celotno preskrbovalno verigo živil, »od njive do mize«, z namenom informiranja potrošnika o izvoru, kakovosti in sestavi živil, ki se znajdejo na njegovi mizi. Projekt se bo zaključil v letu 2012, izvaja pa se v sodelovanju z Laboratorijem za računalniško arhitekturo Fakultete za računalništvo in informatiko v Ljubljani, kar predstavlja dobro prakso sodelovanja znanosti in gospodarstva. Glavni cilji projekta so: zagotavljati preverjanja izvora, načina pridelave, predelave in transporta živil, promovirati zdravo in kvalitetno hrano, zagotoviti ustrezno kontrolo hladne verige, zagotoviti in izboljšati sledljivost v posameznih državah in tudi v EU. Sistem sledljivosti v podjetju Fonda deluje po principu pametne kode QR, s katero je opremljena termo embalaža, v kateri se piranski brancin dostavlja končnim potrošnikom in omogoča kupcu, da s pomočjo pametnega telefona kodo prebere. Eden od podatkov je graf temperature na vsej poti, od morske njive (kjer ribe gojijo) do vrat ribarnice ali krožnika potrošnika. V nadaljevanju imajo v podjetju Fonda v načrtu, da kodo QR nadomestijo s posebnim čipom, s katerim bodo lahko prihajali do podatkov sledljivosti za vsako posamezno ribo in ne samo za embalažo, kot je to trenutno. »Rezultati projekta nam omogočajo dostop do pomembnih znanj na področju novih tehnologij v procesih sledljivosti pokvarljive hrane, kar ribe zanesljivo so, ter enakovredno vključevanje na zahteven trg, tako nacionalni kot mednarodni. Implementiran v poslovno okolje pa ponuja veliko koristnih prednosti, od potrebnih podatkov, natančnosti, enostavnosti nadzora, zaščite, vključitve v informacijski sistem ter prepotrebnega informiranja uporabnika,« je povedal Gorazd Šinik, ki v podjetju Fonda skrbi za odnose z javnostmi.

Problemi?

Ena od slabosti pri implementaciji oziroma odločitvi za vpeljavo oznake RFID v sistem poslovanja je še vedno dokaj visok strošek vpeljave tehnologije RFID v posamezno podjetje in njegovo oskrbovalno verigo. Kako tehnologija RFID vpliva na dinamiko oskrbovalne verige in na obstoječe poslovne procese, pa kažeta po besedah Klemena Peternela tudi glavna dejavnika pri ocenjevanju prihranka z vpeljavo tehnologije RFID in čas do povrnjene investicije.
Večje podjetje sicer lahko optimizira notranjo sledljivost ali avtomatizira svoj proces, a je to pogosto povezano s težavami integracije z že obstoječimi procesi in informacijskimi sistemi. Pojavljajo se tudi problemi pri označevanju nekaterih materialov, kot je kovinska embalaža, problem pa je tudi vpliv vode, vendar se z razvojem tehnologije tudi na tem področju te slabosti odpravljajo, pravi dr. Mira Trebar.

Vira
RFID tehnologija (Radio Frequency Identification). Pridobljeno na dan 30. 11. 2011, na naslovu http://www.gs1si.org/1/Standardi-in-resitve/GS1-EPCRFID/RFID-tehnologija.aspx.
Radio-frequency identification. Pridobljeno na dan 30. 11. 2011, na naslovu http://en.wikipedia.org/wiki/Radio-frequency_identification.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.