Ekošola sprašuje, stroka odgovarja - EOL 99

Ekošola sprašuje, stroka odgovarja - EOL 99

učenci OŠ Pod goro Slovenske Konjice
učenci OŠ Pod goro Slovenske Konjice

Vprašujejo učenci OŠ Pod goro Slovenske Konjice, pod vodstvom ekokoordinatorice Lidije Klančnik.

Vreme je pomemben del naravnega okolja in vpliva na vrsto dejavnosti v naravi. Vemo, da se vreme v zadnjih časih zelo spreminja, kar lahko opažamo ob nenavadnih vremenskih spremembah. Zanima nas, če res obstaja nadzorovanje vremena s posipavanjem ozračja (chemtrails)? Ali to škoduje zdravju, kdo to izvaja? So države na to pristale in kakšne snovi uporabljajo?

Odgovarja prof. dr. Jože Rakovec, univ. dipl. meteorol, Fakulteta za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.

Nobenih resnih poročil ni o tem, da obstaja nadzorovanje vremena s posipavanjem ozračja tam zgoraj, na višinah, kjer letajo letala (chemtrails). Nasprotno, so dokaj resna zagotovila, da tega ni.

Se pa res poskuša nadzorovati vreme s posipanjem nižje v ozračju. Npr. za preprečevanje toče iz nevihtnih oblakov, kar pomeni, da te oblake posipajo s srebrovim jodidom (AgI). Pri nas to počne skupina na Štajerskem, zbrana okrog letalskega kluba v Mariboru, podobno tudi na avstrijskem Štajerskem in še kje po svetu. Oboji Štajerci pravijo, da so uspešni, a tega žal ne uspejo podpreti z zanesljivimi, znanstveno neoporečnimi dokazi. Torej ni nobenih zanesljivih dokazov, da posipanje nevihtnih oblakov s srebrovim jodidom uspešno preprečuje točo.

Contrails
Contrails

Pač pa ima zelo zanesljiv učinek posipanje mirnih podhlajenih plastovitih oblakov (stratusnih oblakov) s srebrovim jodidom (pa tudi s kako drugo snovjo) nizko pri tleh. Take oblake posipanje dokaj zanesljivo razkroji. Včasih je nekaj uspeha tudi pri posipanju kumulusnih oblakov z namenom, da bi iz njih padlo kaj več padavin (a to ni tako uspešno, kot je posipanje podhlajenih stratusov).

Sicer pa sledi v zraku spuščajo še kakšna druga letala, npr. akrobatske skupine za seboj puščajo večbarvne sledi, velika polja zaščitno škropijo z letali idr.

Kako nastanejo letalske sledi? V motorjih letal gori gorivo, katerim je skupno, da vsebujejo ogljik in vodik. Pri gorenju se ogljik veže s kisikom v ogljikov dioksid (CO2), vodik pa v vodno paro (H2O). V manjši meri so v izpuhih še kakšne druge snovi, ki nastajajo ob gorenju pogonskega goriva. Ko se sicer nevidna vodna para spremeni v tekoče kapljice ali ob mrazu neposredno v kristalčke ledu, postane vidna. Kadar je ozračje zelo suho, so kondenzacijske sledi za letali lahko kratke in hitro izginjajo – ker kapljice ali kristalčki hitro izhlapijo nazaj v plinasto, nevidno paro. Če pa je ozračje zelo vlažno, je izhlapevanje bolj šibko. Tedaj sledi za letali skoraj nič ne izhlapevajo in lahko ostanejo na nebu tudi zelo dolgo. Včasih se zgodi, da v zelo vlažnem zraku sledi od prejšnjih letal še ne izginejo, ko z novimi preleti že nastajajo nove: tedaj so sledi kar križem-kražem po nebu.

Kako je s chemtraili, pove tudi objava na strani Slovenskega meteorološkega društva: http://www.smd.v-izdelavi.si/data/upload/Contrails_21032010.pdf

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.