Usmerjeni k oblikovanju celovitih rešitev za kupca - EOL 99

Usmerjeni k oblikovanju celovitih rešitev za kupca - EOL 99

Sheme |
 
Družba Interseroh je v leto 2015 stopila z novim vodstvom. Direktorica Darja Figelj pozornost namenja predvsem dialogu s poslovnimi partnerji in skupaj z njimi prepoznava priložnosti, ki se odpirajo na področju ravnanja z odpadno embalažo. Verjame, da odprtost trga prispeva k večji transparentnosti poslovanja. Med projekti, ki so posebej aktualni v poletnem obdobju, ko v Sloveniji potekajo številni javni dogodki, izpostavlja »Vrni embalažo v reciklažo«, storitev, v okviru katere Interseroh organizatorjem prireditev omogoči celostno ravnanje z vsemi odpadki.
 
Darja Figelj
Darja Figelj

Na trgu ravnanja z odpadno embalažo so se deleži DROE spremenili. V kakšnem položaju je Interseroh in kaj je vplivalo na te spremembe?
Spremembe so edina stalnica. Če je trg odprt, je dinamika nekaj naravnega. V leto 2015 je podjetje Interseroh vstopilo z novo strukturo zavezancev in z manjšim tržnim deležem. Pojavili so se novi igralci na trgu, ki so nastopili z nižjimi cenami, zato smo pričakovali, da bo to vplivalo na spreminjanje tržnih deležev. Ob tem se naše število strank ni občutno spremenilo. V vseh letih delovanja smo vzpostavili odnose, temelječe na zaupanju in spoštovanju kakovosti, ki jo zagotavljamo. Interseroh tako ostaja na slovenskem trgu in deležni smo odkrite podpore lastnikov. Naša skupna zaveza velja transparentnemu delu. Smo namreč edina shema, ki na slovenskem trgu deluje neodvisno od zavezancev in zbiralcev/predelovalcev.

Kako torej presojate nove razmere v Sloveniji? Kakšen je vpliv cene embalažnin na dogajanje na trgu?
Situacija, ki smo ji bili priča v Sloveniji leta 2014, močno spominja na dogajanje izpred petih let v Nemčiji. Tudi tam so nastopili novi igralci in znižali cene, vendar se je trend v zadnjih dveh letih že opazno obrnil. Na trgu so se obdržale sheme z realnimi cenami. To potrjuje, da nerealno nizke cene ne morejo biti rešitev za optimalno delovanje sistema z embalažo in odpadno embalažo.

Kje je rešitev?
Potrebujemo jasno postavljene pravne okvirje, razmejitev odgovornosti med vsemi deležniki in transparentnost. To bi pomenilo, da bi konkurenčnost shem temeljila na kakovosti in preglednosti opravljene storitve, sposobnosti profesionalnega in celovitega svetovanja naročnikom, prodajnih aktivnostih ter na logistični optimizaciji zbiranja odpadne embalaže. Naša naloga je, da delujemo skladno z zakonodajo ter da vso zbrano embalažo predelamo po postopkih, ki jih narekuje zakon. Želimo imeti nadzor nad masnim tokom in želimo, da se embalažnina porablja čim bolj pregledno in namensko.

Govorite o nadzoru nad masnim tokom. Kaj bi morali v Sloveniji spremeniti pri ravnanju z odpadki kot viri in pri vzpostavljanju reda v prevzemanju odpadne embalaže?
V različnih evropskih državah oblikujejo različne modele. Idealne rešitve ni, se pa pomanjkljivosti sproti odpravljajo in zakonodaja se prilagaja aktualni problematiki. Kot primer instrumenta, ki omogoča preglednejše in predvsem enoznačno razumevanje količin odpadkov, lahko navedemo izravnalne sheme. Vsi deležniki morajo biti v tej shemi in ravnati skladno z ugotovitvami neodvisne klirinške ali drugače imenovane hiše, na primer revizijska hiša, neodvisna odvetniška pisarna … Neodvisna klirinška hiša nadzoruje podatke zavezancev – količine, dane na trg, in količine, ki so bile pobrane, na podlagi tega pa se udejanja finančna ali količinska izravnava.

To je znana ugotovitev. Kje začeti?
Pri temeljih. Če teh ni ali če so trhli, hiša ne more stati. Prva naloga je zato vzpostavitev evidence nad masnim tokom in postavitev jasnih pravnih okvirjev. Za vse to pa sta najprej potrebna politična volja in ustrezno znanje. Znanja imamo v Sloveniji zagotovo dovolj. Vključiti je treba še iskreno željo, da povežemo cilj z ustreznimi rešitvami in jih v moderirani diskusiji pripeljati do konkretnih sklepov. Tako bomo na dobri poti. V zadnjem letu smo imeli takšnih priložnosti kar nekaj in to, da se različni deležniki aktivneje povezujemo, je pozitiven premik.

Kje so še večje težave?
Problem je tudi evidenca, ki se vodi v t.i. aplikaciji IS-Odpadki. Država nam nalaga, da smo odgovorni za masni tok embalaže kljub temu, da nimamo dostopa do te aplikacije. Pri izdelavi letnih poročil za leto 2014 smo ugotovili veliko napak. Na primer, da se je na našo shemo prevzelo 600 ton odpadnega peska. Kdo je to naročil, odobril? V družbi Interseroh vsekakor ne. Ali bo država to vzela v naš masni tok kot nečistoče in ta podatek poročala naprej EU? Žal bomo morali ukrepati in sprejeti odgovornost le nad tistimi masnim tokom, za katerega bomo plačali dogovorjeno ravnanje.

Na katerih deponijah komunalnih podjetij je več ton neprevzete odpadne embalaže. Ali je to točno, da gre predvsem za embalažo, ki bi jo moral prevzeti Interseroh?
Podatke lahko zajemamo iz poročil, ki jih mora vsaka od shem pripraviti in oddati na Ministrstvo za okolje. Iz letnih poročil vseh shem za 2014 je razvidno, da je bilo v letu 2014 dano na trg 207.543 ton embalaže, pobrane pa je bilo 210.175 ton embalaže. V 2014 smo vse sheme pobrale več embalaže, kot so jo na trg dali zavezanci, in tudi za njeno obdelavo plačali licenčnine. Pri IJS smo vse sheme skupaj pobrale 116.972 ton embalaže na deponijah komunalnih podjetij in 93.203 ton embalaže pri zavezancih. Situacija, do katere prihaja v Sloveniji, kliče po iskanju skupnih rešitev, ki bodo prinesle večjo skladnost med tem, koliko embalaže je dano na trg in se zanjo plača licenčnino, in koliko embalaže se dejansko pojavi v fazi pobiranja. Interseroh svoje zakonske obveznosti izpolnjuje in se k temu zavezuje tudi v prihodnje. Z menjavo vodstva družbe v začetku leta 2015 je pozornost pri poslovanju še bolj usmerjena k kupcu, njegovim potrebam in k načinom, ki zagotavljajo kakovostno opravljeno storitev ter omogočajo sledljivost toku ravnanja z embalažo.

Po ustanoviti GIZ Skupne sheme se je pričakovalo, da boste DROE uskladile nastop za uveljavitev sprememb v sistemu ravnanja z odpadno embalažo in enotno nastopile v pogovorih z MOP-om, ki napoveduje jasno strategijo ravnanja z odpadki? Ali je aktualen predlog o profesionalizaciji dela GIZ Skupne sheme?
Različni interesi so legitimni, zrelo pa je, če jih znamo uskladiti in priti do rešitve, ki prinaša »win-win« situacijo. GIZ embalaže je platforma, ki omogoča medsebojni dialog in izmenjavo različnih pogledov. To je torej pogoj, da lahko sploh začnemo iskati skupne rešitve, ni pa še zadosten pogoj. Kot smo že večkrat poudarili, smo v družbi Interseroh naklonjeni dialogu. Želimo pa si, da bi bila srečanja res strokovno naravnana, ustrezno moderirana in tudi izpeljana tako, da bi prišli do konkretnih zaključkov in ciljev, za katere bi vsak od deležnikov prevzel svoj del odgovornosti.

Kako bi moral biti urejen trg z odpadki?
Vedno je najlažje s prstom pokazati na druge in reči, da je ta drugi tisti, ki nosi odgovornost in bi se moral spremeniti. Takšnega prenašanja odgovornosti s privatnega na javni sektor in obratno je bilo preveč. Kot sem že omenila – ravnanje z odpadki je panoga, ki postaja vse pomembnejša. V okviru načel krožnega gospodarstva je razumljena kot ena ključnih, da z ustreznim ravnanjem lahko vplivamo tako na zmanjšanje količine odpadkov kot tudi na to, koliko materialov bo vstopilo v ponovni krog uporabe in koliko se jih bo recikliralo. V tej smeri je potrebno iskati rešitve. Celostno, transparentno, odgovorno. Ena od možnih rešitev je na primer ločitev shem za industrijsko odpadno embalažo od odpadne embalaže gospodinjstev. Zagotovo je možnosti še več. Prav je, da vsak državljan ve, kaj sestavlja ceno, ki jo plačuje za mešane komunalne odpadke in kako lahko sam vpliva na to, da bo ta cena nižja. Na drugi strani mora biti transparenten tudi tok prihodkov, ki jih zberejo izvajalci javnih služb od prodaje embalažnega materiala in ostalih vrednih surovin. Odprt tržni sistem daje najboljši vpogled v to.

Interseroh je že lani napovedal, da želi biti strateški partner slovenskemu gospodarstvu pri optimizaciji rabe naravnih virov. Kaj bo letos v fokusu poslovne politike vaše družbe?
Letos smo se reorganizirali in prilagodili razmeram na trgu. Naša organizacija postaja vitkejša, še bolj osredotočena na kupca in njegove konkretne potrebe. Intenzivneje sodelujemo z matično družbo predvsem pri prenosu dobrih praks s tujih trgov in pri spremljanju globalnih trendov in znanj. Zavezani smo načelom krožnega gospodarstva in surovinske učinkovitosti. Imamo znanje in ideje, ki jih želimo čim bolj učinkovito udejanjiti v praksi in prenesti na teren. Še lani smo opažali, da razumevanje principov krožnega gospodarstva, soodvisnosti vseh deležnikov in priložnosti, ki se prav z implementacijo teh načel odražajo v večji mednarodni konkurenčnosti, številna podjetja še niso razumela. Letos se ta znanja že utrjujejo. Velika, uspešna in izvozno usmerjena podjetja prepoznavajo potrebo, da širšemu krogu gospodarstvenikov in ostalih deležnikov predstavljajo načela krožnega gospodarstva tudi vodila, kako jih vključevati v razvojne strategije. Pri teh prizadevanjih je Interseroh lahko odličen sogovornik in pomemben partner slovenskemu gospodarstvu.

V politiki ravnanja z odpadki kot viri je aktualno vprašanje, kako v Sloveniji zagotoviti možnosti za razvoj predelave oziroma reciklaže. Reciklažna panoga pa je v recesiji. Kje so možnosti za preobrat?
Lahko govorimo o tem, da je reciklažna panoga v recesiji. Lahko pa se raje osredotočimo na to, da se svet spreminja in da se je ves čas potrebno prilagajati novim okoliščinam. Tako globalno kot v Sloveniji. Pri tem seveda velja upoštevati tudi ekonomijo obsega. Na primer - naš lastnik je v Berlinu postavil sortirno linijo za embalažo, ki pokriva 4 milijone prebivalcev. Kakovost sortiranja se bliža 80 odstotkom izsortiranih koristnih frakcij in le 20 odstotkom ostanka po sortiranju. V Sloveniji je slika drugačna. V državi, kjer nas je le 2 milijona, imamo več kot pet sortirnic. Kakovost sortiranja pa je, deloma tudi zaradi premalo učinkovitega zbiranja, precej na nižji ravni – 50 odstotkov koristne frakcije in 50 odstotkov ostanka po sortiranju. Tu se že kaže priložnost za izboljšave. Bolj učinkovito zbiranje in več povezovanja pri postopkih zbiranja. Gre za to, da le skupaj lahko najdemo optimalne rešitve za vse deležnike. K temu stremimo. Za naše kupce želimo v družbi Interseroh izoblikovati najbolj optimalno in predvsem najbolj kakovostno ponudbo, ki jo na trgu lahko zagotovimo.

V razpravi je osnutek nove uredbe o OEEO. Med težavami, na katere opozarjajo sheme, je tudi sivi trg. Kaj pričakujete od nove uredbe?
Nova Uredba je kakovostno napisana, možnosti za izboljšave pa seveda vedno obstajajo. Najbolj pozdravljamo kriterije za ustanovitev shem, možnost izravnave ter poenostavitev birokracije za zavezance. Nekatera področja, kot je npr. ponovna uporaba, pa bo potrebno urediti z drugimi akti.

Ko govorimo o sivem trgu, dolgoročno lahko uredimo razmere le s pomočjo celovitih sistemskih rešitev in z dosledno implementacijo ukrepov. Kazni so lahko en korektiv, ni pa to edini in zadosten ukrep. Bolj ko bomo ozaveščeni, bolj ko bomo razumeli pomen odpadkov kot surovine, ki ima vrednost, bolj bomo vsi pozorni in zainteresirani za to, da z odpadki v celotnem krogotoku ravnamo odgovorno in jih dejansko predelamo ali ponovno uporabimo. Morda zveni klišejsko, vendar informiranja in ozaveščanja ni nikoli preveč. Ko nekaj razumemo in doživimo kot koristno za nas kot posameznika, bomo začeli spreminjati svoje vedenjske vzorce. Se med seboj bolj pozorno opazovati, nadzorovati, sodelovati. To pa je dolgotrajen proces. 

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.