Roki za uvedbo malih komunalnih čistilnih naprav bodo podaljšani - EOL 99

Roki za uvedbo malih komunalnih čistilnih naprav bodo podaljšani - EOL 99

Roki za uvedbo malih komunalnih čistilnih naprav bodo podaljšani | Tanja Pangerl |
 
Gospodarjenje z vodami bo v Sloveniji odslej drugačno. Novosti bo več. Na Ministrstvu za okolje in prostor so pripravili tudi novo uredbo o odvajanju in čiščenju odpadnih voda, ki je združila vse do sedanje ločene uredbe in je v javni razpravi. Pri izvajalcih javnih služb in v podjetjih se postavlja precej vprašanj na izvedbeni ravni, zato ministrstvo želi njihovo aktivno vključenost v javni razpravi o uredbi. Zaradi vse bolj nepredvidenih vodnih zalog, ki so posledica podnebnih sprememb, je nujno in aktualno razmišljanje o ponovni uporabi prečiščene odpadne vode za različne namene. Vendar v Sloveniji takšen razvoj omejuje – zakonodaja. Strokovni posvet Izzivi in dobre prakse sodobnega čiščenja odpadnih vod, ki je v okviru Zelene Slovenije potekal v začetku junija v Celju ob izidu knjige dr. Milenka Roša Sodobni postopki čiščenja odpadnih vod, je pokazal, da so odpadne vode področje, ki potrebuje še veliko odgovorov.
 
Posvet - odpadne vode Foto: Boštjan Čadej.
Posvet - odpadne vode Foto: Boštjan Čadej.

Strategija upravljanja z vodami

Leon Behin. Foto: Boštjan Čadej
Leon Behin. Foto: Boštjan Čadej

Leon Behin, Ministrstvo za okolje in prostor, Direktorat za vode in investicije

V zadnjih 25-letih je prišlo na področju upravljanja z vodami do dezorganizacije. Razkrojilo in razpršilo se je po številnih institucijah. V zadnjem času so izstopale poplave, vendar je celovito upravljanje z vodami veliko več kot samo protipoplavna zaščita. V Sloveniji imamo na letni ravni cca 150 milijonov evrov škod samo iz naslova poplav. S približno 600 milijoni evrov vložka (4 leta škod) pa bi lahko obvladali približno 50 % vseh težav in dali prepotreben kisik tudi gospodarstvu. Pri tem večina bremen ne gre iz državnega proračuna, ampak iz proračuna občin.

Vlada se je v novembru 2014 odločila, da v prihodnje izvede ukrepe za učinkovito in transparentno upravljanje z vodami oziroma akcijski načrt upravljanja voda v Sloveniji. Akcijski načrt je sestavljen iz praktične intervencijske aktivnosti, ki jih bo država izvedla v roku 6 mesecev, organizacijski nivo (da se združi čim več institucij), priprava programa ukrepov in njihova realizacija pa bo trajala več let. Pomemben korak je elektronski portal eVode, ki je brezplačno dostopen vsem uporabnikom. Na njem se objavljajo strokovne podlage, možno pa je dobiti tudi informacije o tem, kateri investicijski ukrepi se izvajajo, kako daleč so idr.

Drugi ključen del akcijskega načrta je strateški, ki je načrtovan v obdobju od enega do pet let. V tem letu se mora pripraviti pet ključnih dokumentov:

1. Načrt zmanjševanja poplavne ogroženosti za obdobje 2016-2021 (NZPO)

2. Načrt upravljanja z vodami za obdobje 2016-2021 (NUV II)

3. Načrt upravljanja z morskim okoljem za obdobje 2016-2021 (NUMO)

4. Operativni program oskrbe s pitno vodo

5. Operativni program odvajanja in čiščenja komunalne odpadne vode

Ključne usmeritve strategije upravljanja z vodami v Republiki Sloveniji so poleg priprave navedenih programskih dokumentov tudi:

Vzpostavitev in nadgradnja obstoječih evidenc s področja upravljanja z vodami: projekt eVode, kjer so vse evidence zbrane na enem mestu, javno objavljene in javno dostopne.

Reorganizacija celotnega sistema in organiziranosti področja: obstoječa organizacija je zapletena in neučinkovita, potrebna je decentralizacija in ojačitev upravljanja z vodami na nivoju porečij. Manj vpletenih inštitucij z jasno odgovornostjo in jasnimi relacijami med njimi. Izvajanje javne službe (redno vzdrževanje vodotokov in vodne infrastrukture) s koncesionarji ostaja nespremenjeno, prav tako ostane nespremenjen konkreten gradbeni inženiring, projektiva in gradbena izvedba protipoplavnih in drugih vodarskih investicij. Takšna so izhodišča s predlogi.

Poleg navedenih pa še: zagotovitev dodatnih finančnih in kadrovskih virov za financiranje, bolj aktivno izvajanje mednarodnih pogodb, odprava zaostankov (na področju prometa z vodnimi in priobalnimi zemljišči in na področju podeljevanja koncesij in vodnih dovoljenj za rabo voda) in normativne spremembe (priprava ustreznega zakonodajnega okvira, med njimi je tudi nova uredba o odvajanju in čiščenju odpadnih voda, kjer bodo vse ostale uredbe na tem področju združene v eno).

Cilji izvajanja Strategije upravljanja z vodami v RS: manj smrtnih žrtev in nižje škode v primeru škodljivega delovanja voda, učinkovita, varna in zanesljiva oskrba z vodo tako ljudi kot tudi gospodarstva, boljše stanje voda in morja, boljši servis za ljudi in gospodarstvo v okviru raznih postopkov, nova (zelena) delovna mesta z bolj učinkovitim črpanje sredstev iz EU in drugih finančnih mehanizmov.

Pripravlja se tudi nova Uredba o odvajanju in čiščenju odpadnih voda, ki bo v kratkem v javni razpravi. Nastala je zaradi več potreb. Ena od teh je, da imamo roke, ki se nam iztekajo. Vendar noben od rokov oziroma ciljev, ki si jih je Slovenija zadala, na tem področju ne bo dosežen. Nismo niti na polovici ustrezno rešenih aglomeracij. Potrebovali bi več kot 2 milijardi evrov, da bi sistem uredili, vendar tega denarja ni.

Zamisli o konkretnih rešitvah je več. Ponovno se želi uvesti triprekatna greznica v funkciji male čistilne naprave, kar je strokovno sporno. Posebno področje je področje varstvenih območij – v pravilniku so na novo določena območja. Konkretne rešitve se še usklajujejo. Roki za uvedbo malih komunalnih čistilnih naprav se bodo podaljšali.

Odpadna voda kot potencial

dr. Milenko Roš. Foto: Boštjan Čadej
dr. Milenko Roš. Foto: Boštjan Čadej

Dr. Milenko Roš, avtor knjige Sodobni postopki čiščenja odpadnih vod

V zadnjih letih so trije postopki čiščenja, ki se hitro razvijajo: membranski bioreaktor (MBR), šaržni biološki reaktor (SBR) in elektrokemijski postopki.

Membranski bioreaktor (MBR)

Prednosti

rabimo manj prostora,

boljša kakovost iztoka (manj bakterij, nižji KPK in BPK5, nižje SS),

enostavna avtomatizacija,

deluje pri višjih obremenitvah oziroma nižjih zadrževalnih časih,

manjši prirast blata,

iztok se lahko ponovno uporablja.

Slabosti

višji nabavni stroški,

večja poraba energije,

problemi s čiščenjem membran,

iztrošenost membran in njihova zamenjava,

blato je lahko slabše usedljivo, zato uporabljamo kemikalije za izboljšanje usedljivosti.

Šaržni biološki reaktor (SBR)

Prednosti

izravnava vode,

nista potrebna primarni in usedalnik in bistrilnik,

fleksibilno vodenje in kontrola,

potencialno zmanjšanje stroškov gradnje, ker ni usedalnikov.

Slabosti

bolj zahtevna oprema,

zahtevnejše vzdrževanje,

pozorni moramo biti z izpusti (sunkoviti) – zahteve po izravnavi,

potencialna mašitev prezračeval med posameznimi cikli.

Elektrokemijsko čiščenje odpadnih vod

V različnih industrijah že obstaja za druge namene, v zadnjih letih pa se zelo uveljavlja tudi na področju odpadnih vod. Gre za uporabo električnega potenciala med dvema elektrodama. Pri tem poznamo naslednje postopke: elektrodepozicija, elektrokoagulacija, elektroflotacija, elektrooksidacija, elektroredukcija, elektrodezinfekcija. Pri teh načinih čiščenja je pomembno, kakšno elektrodo izbereš, ker so neuporabne nekatere za določene namene. Če se vzame kakšno eksotično, pa je izredno draga.

Ponovna uporaba vode

Drugo pomembno področje pri odpadnih vodah je ponovna uporaba prečiščene vode. Ugotavlja se, da je v svetu vedno manj uporabne vode in se razmišlja, kako bi prečiščeno vodo vsaj še enkrat uporabili. Za marsikaterega od teh postopkov bi bilo potreba spremeniti oziroma prilagoditi evropsko in slovensko zakonodajo. Ponovna uporaba vode je lahko namenjena v urbanih naseljih za namakanje parkov, igrišč idr., v rekreacijskih centrih, za izboljšanje okolja (npr. umetna in naravna mokrišča), v gospodinjstvu, za napajanje podtalnice, možna je ponovna uporaba v industriji, v kmetijstvu (namakanje kmetijskih površin, napajanje živine) in tudi ponovna uporaba za pitno vodo, kjer gre za sistem mešanja s komunalnim sistemom oskrbe z vodo.

Primer iz industrije

Cinkarna: pri čiščenju odpadne vode iz proizvodnje Cuprablau (ca. 160 t/mesec) s flokulacijo je ostala usedlina proizvoda in se je razmišljalo o tem, ali bi se dalo to vrniti v proizvodnjo. Ta rešitev se je našla in nazaj v proizvodnjo se je vračalo 1 % tako pridobljenega materiala, kar je približno 1,6 ton/mesec.

Primer iz kmetijstva

Mesto Taupo, Nova Zelandija: komunalna čistilna naprava kapacitete 38.000 PE, kjer gre za mehansko čiščenje odpadne vode in čiščenje v precejalnikih. Prečiščena voda nato teče v lagune, od koder se prečrpava v laguno na farmi. S to vodo zalivajo pašnike in imajo na leto 4-5 košenj, medtem ko imajo sosednji travniki, ki se ne zalivajo, 1-2 košnji letno. Gre za vodo, ki je brez kakršnih koli kovin, tako da se lahko uporabi. Pri nas tega zakonodaja zaenkrat še ne dovoljuje.

Čistilna naprava Velenje

Alenka Štramcar. Foto: Boštjan Čadej
Alenka Štramcar. Foto: Boštjan Čadej

Alenka Štramcar, Komunalno podjetje Velenje

Velikost naprave 50.000 PE. Čistilna naprava je razdeljena na tri sklope: mehansko čiščenje, linija blata in biofiltracija. Pomemben del čistilne naprave so on-line merilniki in procesno vodenje, ki niso namenjeni samo za kontrolo, ampak napravo tudi regulirajo. Gre za čistilno napravo s 16 biofiltri, tako da bi jo težko vodili ročno. Čistilno napravo sestavlja tudi linija blata, imamo pa tudi kogeneracijo, tako da sami proizvedemo električno energijo, in sicer približno 33 %.

Poleg tega upravljamo tudi z drugimi malimi komunalnimi čistilnimi napravami (MKČN), ki so večje od 50 in manjše od 2.000 PE. Pri teh je naša naloga, da vidimo, kako takšna naprava deluje v realnosti, na terenu. Za obvladovanje teh naprav smo naredili poseben računalniški program, ki nam omogoča pregleden nadzor in upravljanje. Za vsako MKČN izdelamo oceno obratovanja, ki se izvaja na vsake tri leta. Namen je kontrola delovanja MKČN v življenju, pri čemer je najpomembnejši iztok prečiščene odpadne vode.

Za učinkovito upravljanje in delovanje MKČN je potrebno:

  • postaviti merila, ki bodo ob izdaji ocene obratovanja nedvoumno izražala delovanje naprave,
  • spremeniti zakonodajo na področju MKČN,
  • več osveščati izvajalce javnih služb o pomembnosti pravilne in dosledne izdelave ocene obratovanja,
  • nujna je večja in doslednejša podpora pristojnega ministrstva in inšpekcij, jasno morajo biti opredeljene kompetence in naloge ter njihovo izvajanje,
  • povečati je potrebno osveščanje uporabnikov o pomenu pravilne izbire, vgradnje in rednega vzdrževanja in nadzora nad delovanjem MKČN.

Čistilne naprava Zagorje ob Savi

Marko Pezdirnik. Foto: Boštjan Čadej
Marko Pezdirnik. Foto: Boštjan Čadej

Marko Pezdirnik, Rudis

Čistilna naprava je v zaključni fazi. Gre za SBR tehnologijo, brez faze mirovanja. Očiščena voda se uporabi za ogrevanje čistilne naprave s toplotno črpalko voda/voda, očiščena voda pa se ponovno uporabi tudi za postopek tehnološkega čiščenja.

Bila je tudi ideja, da bi uporabljali toploto iz puhal, kjer pride do temperature okoli 105 °C, kar bi lahko ohladili, vendar se je pojavil problem v tem, da je potrebe po kisiku bolj malo, zato puhala skoraj niso v uporabi. Poleg tega pa bi bilo samo delovanje oziroma bi bil ta proces veliko dražji. 

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.