Za zelene razvojne odločitve je dovolj strateških gradiv - EOL 99

Za zelene razvojne odločitve je dovolj strateških gradiv - EOL 99

3. Zeleni forum Zelene Slovenije | Urška Košenina, Tanja Pangerl |
 
Gospodarstvo, zelena proračunska in razvojna reforma – to je bil vsebinski izziv 3. Zelenega foruma, na katerega smo v okviru Zelene Slovenije letos tretjič po vrsti povabili vse, ki odgovorno in kreativno razmišljajo na državni ravni in v praksi, ne le v gospodarstvu, kako naj Slovenija spremeni svojo razvojno smer.
 
3. Zeleni forum Zelene Slovenije. Foto: Boštjan Čadej.
3. Zeleni forum Zelene Slovenije. Foto: Boštjan Čadej.

Na 3. Zelenem forumu Zelene Slovenije so govorili:

mag. Vanesa Čanji, Fit media d.o.o., Zelena Slovenija

mag. Mateja Vraničar, Ministrstvo za finance

mag. Tanja Bogataj

mag. Tanja Strniša, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Vida Ogorelec, Umanotera

Jure Fišer, predsednik Sekcije zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov pri GZS

Roman Rojc, SID banka d.d.

dr. Vlasta Krmelj, Energap

dr. Peter Verlič, Slovenske železnice

dr. Bruno Dujič, CBD gradbeno in poslovno projektiranje

Igor Milavec, Združenje lesne in pohištvene industrije GZS

Aleksander Mervar, Eles

Marjan Mačkošek, Štore Steel

Marjana Dermelj, Služba Vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko

dr. Bogomir Kovač, Ekonomska fakulteta Ljubljana


Oba prejšnja foruma sta postavila pred ogledalo aktualne teme: trajnostni razvoj, krožno gospodarstvo, zelena rast. Ne na splošni, teoretski ravni in s pogretimi analizami, marveč zlasti s primeri dobre prakse in s fokusom na področja, kjer Slovenija razpolaga z naravnim kapitalom in konkurenčnimi prednostmi. Dodana vrednost Zelenega foruma je v njegovi povezovalnosti. V pripravo vsebine povabimo državno raven, gospodarstvo, stroko, združenja, občine, civilno iniciativo, torej deležnike, ki se morajo povezati za usklajene in sinergične poti do implementacije zelene rasti. Za letošnjo vsebino sta z državne ravni pokazali zlasti veliko pripravljenost za kreativno sodelovanje Ministrstvo za okolje in prostor in Ministrstvo za finance.

Najbrž to ni bilo naključje. Prvi motiv za program 3. Zelenega foruma je bila namreč ena izmed zavez v koalicijski pogodbi aktualne vlade, da se bo lotila zelene davčne reforme in s tem okoljskih davkov. A že ko smo sestavljali programski svet 3. Zelenega foruma, je bilo jasno, da je lahko zelena proračunska reforma, vključno s spremembami v davčni politiki, le del celovite razvojne reforme države, ki mora temeljiti na skupni zeleni razvojni viziji in strategiji. Vendar to ne pomeni, da je potrebno čakati na napovedano novo razvojno strategijo državo. Le zakaj? Ali ni že dovolj analiz? Ali ne ugotavljamo že nekaj let, kako bi lahko Slovenija drugače izkoristila svoj naravni kapital, zlasti les in vode, pa energetiko, turizem, inovativno zeleno industrijo in še kaj, če bi se le znala drugače organizirati, povezati, uskladiti in operativno, projektno pristopiti k izvedbi naložb, ključnih za zeleno gospodarsko rast in za nova delovna mesta.

Poleg tega smo v finančni perspektivi 2014 – 2020. Ve se, na kaj lahko računa Slovenija. Pred sprejemom je Strategija pametne specializacije. Znan je nacionalni reformni program 2015 – 2016. Napisana je prometna strategija. Tudi to, kaj naj bo v prednosti Energetskega koncepta, ne bi smelo biti uganka. Torej? Ali res potrebujemo načelne, splošne razprave o zeleni rasti in zelenih delovnih mestih? MOP pripravlja tudi dovolj konkretno gradivo v prehodu v zeleno gospodarstvo. Sprejeta je usmeritev, kako upravljati z Naturo 2000. Torej, le kaj čakati in mencati?

Če kdaj, je zdaj pravi trenutek za fokusiranje na glavne projekte pod streho zelene razvojne prenove Slovenije in za operativni dogovor, kako povezati v državi vse, zlasti gospodarstvo in znanje, ki hočejo spremembe. Pripravljenost je. A ta bo manjša, če se bodo dvignile zapornice za birokratske in administrativne ovire in če se bo odprl prostor za tiste, ki z nalivom političnih floskul o zelenem razvoju želijo žeti slavo v javnosti.

V vabilu na 3. Zeleni forum smo zapisali nekaj bistvenih vprašanj. Za razmislek.

  • Kako pristopiti k zeleni proračunski in davčni reformi, ki mora biti del nove razvojne paradigme države (zelena strukturna preobrazba gospodarstva)?
  • Kateri (ne)trajnosti okoljski davki in subvencije zahtevajo kritično analizo in spremembe?
  • S katerimi reformnimi ukrepi spodbuditi gospodarske družbe za zelene priložnosti na trgu in za zmanjšanje pritiska na okolje?
  • Katere gospodarske panoge, tudi upoštevaje Operativni program zmanjšanja emisij toplogrednih emisij v obdobju 2014 – 2020, bodo v središču zelene razvojne reforme? Kako doseči premike v energetiki, pri izvajanju programa URE, v razvoju železniškega prometa, pri upravljanju snovnih tokov (reciklažna panoga) in pri naložbah v prednostne projekte v finančni perspektivi 2014 – 2020?
  • Kako zagotoviti, da bo zelena proračunska in davčna reforma prenesla davčna bremena z dela na porabo naravnih virov in kako pri tem upoštevati koncept trajnostnega razvoja gospodarstva (strategija za zeleno rast je vzajemna krepitev elementov okoljske in ekonomske politike)?
  • Katere kazalnike zelene rasti Slovenije bi morala upoštevati razvojna reforma?
  • Zakaj je lahko zelena javnofinančna priložnost za razvojni preboj Slovenije?

V povzetku objavljamo prispevke razpravljavcev na 3. Zelenem forumu. Pri izboru tem in panog smo upoštevali potenciale Slovenije.


Spodbujamo filozofijo šampionstva za zeleni razvoj Slovenije

mag. Vanesa Čanji foto Boštjan Čadej
mag. Vanesa Čanji foto Boštjan Čadej

mag. Vanesa Čanji, Fit media d.o.o., Zelena Slovenija

Zeleni forum spodbuja k razmišljanju, kako pristopiti k zeleni proračunski reformi, ki mora biti del nove razvojne paradigme države in zelene strukturne preobrazbe gospodarstva. Prepričani smo, da Zelena proračunska reforma ne sme biti sama sebi namen, ampak mora biti naslonjena na novi razvojni paradigmi države. Mora biti vzvod srednjeročne zelene strukturne preobrazbe slovenskega gospodarstva.

Kaj naj vključuje zelena razvojna paradigma? Temeljiti mora na skupni razvojni viziji države in državljanov. Predstavljati mora integracijski element, ki povezuje državo z državljani zunaj aktualne politike, ki se hitro menjuje. Na ta način bi lahko bila dolgoročno vezivo in skupna usmeritev našega delovanja.

Pri zeleni razvojni reformi je ključno celostno upravljanje z naravnimi viri, razvoj mednarodno uspešnih zelenih podjetniških priložnosti, zelenih tehnologij, storitev in razvojno-raziskovalnih dejavnosti. Ključnega pomena je, da se ti sektorji ne drobijo, ampak da jih povezujemo v celostno zanko za uspešen nastop. Imamo že marsikatere nastavke, ki so mednarodno uspešni, a zaradi nepovezanosti nimajo tržnega rezultata ali dodane vrednosti. Ko se pogovarjamo s kolegi iz razvojno-raziskovalnih inštitucij, smo pogosto presenečeni, koliko znanja in določenih tehnoloških nastavkov je v Sloveniji, a se to znanje proda za prenizko ceno glede na to, koliko bi za to lahko iztržili, če bi znali stvari zapakirati v celoto, včasih se celo pospravi v predal in čaka na boljše čase. Potencial zelene razvojne reforme so delovna mesta, zelena rast tako države, kot lokalnih skupnosti in podjetij. V Sloveniji velja pospešiti regionalni razvoj, ki prispeva k rasti celotne države.

Zelena Slovenija za zeleni razvoj je blagovna znamka, ki jo je treba promovirati doma in v tujini. Ta blagovna znamka mora biti v prvi vrsti namenjena državljanom Slovenije, da se čutimo zavezani tej viziji kot individualne entitete, z vsem svojim življenjem in delovanjem. To ne pomeni le, da bomo vlagali le v zeleni turizem, ampak v zeleno dodano vrednost vseh nas.

V razpravi se najbrž ne bomo mogli izogniti nekaterim analizam in kritikam. Vemo pa, da je analiza lahko paraliza, zato predvsem spodbujamo konkretne predloge. Ključno pri tem je targetiranje. Če se gremo pretirano kompleksnost, pogosto ne naredimo niti tega, kar bi lahko. Zato se je včasih bolje osredotočiti na manj in z uspešno izvedenimi projekti dobiti zagon za več. Drugo, kar se nam zdi ključno, je ravnovesje med preveliko poenostavitvijo in neobvladljivo kompleksnostjo. Če bomo v enem kosu želeli »zeleneti« vse, ne bo prav velikih premikov. Po drugi strani pa se je treba izogniti poceni zelenemu marketingu, ki nima prave vsebine.

Naj navržem idejo o oblikovanju t. i. zmagovitih trojk. V zadnjih letih so trojke, ne govorim o košarkarskih, ampak o evropskih kriznih trojkah, dobile negativno konotacijo. Zakaj take trojke – majhne kompetentne time z jasnim mandatom in osebno odgovornostjo, ne bi imenovali za konkretne zelene prebojne projekte v Sloveniji? V skladu s filozofijo šampionstva bi ustvarjali teren za zelene zmage. Vsi ljudje, ne glede na stroko in profesionalni položaj, smo osebnosti, ki delujemo na motivacijsko gorivo. Če bi spodbujali motivacijo zelenega šampionstva z zelenimi trojkami, bi lahko bil zagon tudi medijskega diskurza, vizionarskih podvigov, primerov dobrih praks, ki so lahko zgled mlajšim generacijam. Sodelovanje je ključnega pomena, kajti vse preveč je kritik. Spodbujajmo filozofijo šampionstva Slovenije, kajti v marsičem smo že bili šampioni, smo in smo še lahko. Pomembna je gradnja sodelovanja. Zato je dogovorjeno, da programski odbor Zelenega foruma, ki je sestavljen iz predstavnikov gospodarstva, več ministrstev, Državnega zbora RS, stroke in civilne iniciative, ne preneha s svojim delovanjem po forumu, ampak sodeluje za nadaljnje korake s področja zelene davčne in proračunske reforme kot dela širše zelene razvojne reforme Slovenije. 

Na vrh


Ni povezave in ni celovitega pregleda o sredstvih za okolje

mag. Mateja Vraničar foto Boštjan Čadej
mag. Mateja Vraničar foto Boštjan Čadej

mag. Mateja Vraničar, Ministrstvo za finance

V Sloveniji imamo veliko tako imenovanih okoljskih davkov, vprašanje pa je, kako je uporaba tako zbranih sredstev učinkovita. Imamo tri skupine zelenih dajatev: okoljske dajatve na podlagi zakona o varstvu okolja, kjer je najbolj izdatna dajatev na emisije CO2 (CO2 taksa). Vse ostale okoljske dajatve prinesejo v državni proračun ali v občinske proračune sorazmerno nizke prihodke, zaradi česar se postavlja vprašanje, ali je njihovo pobiranje sploh smiselno oziroma učinkovito. Zaradi nizke višine namreč te dajatve ne pripomorejo k spremembi obnašanja, po drugi strani pa povzročajo veliko administrativno breme.

Najizdatnejši vir pobranih prihodkov državnega proračuna iz okoljskih davkov so trošarine. Pri okoljskih dajatvah je prelom med letom 2011 in 2012, ko se je uvedla CO2 taksa tudi na pogonska goriva. Pri davku na motorna vozila je opaziti ključno spremembo po letu 2011 s spremembo obremenitve avtomobilov, ko smo obremenitev vezali na izpuste emisij CO2. V mednarodni primerjavi smo z okoljskimi davki visoko nad povprečjem tako evropskih držav kot tudi držav članic OECD predvsem na račun dokaj visoke obremenitve pogonskih goriv oziroma dokaj visokih trošarin.

Ozelenitev splošnih davkov

Posebne olajšave za okolju prijazno ravnanje lahko uvedemo skozi vsako davčno obliko. Vedeti pa moramo, da posebne olajšave lahko dosežejo svoj cilj in namen v pogojih visokih nominalnih davčnih stopenj. V razmerah, kjer želimo imeti splošno davčno breme sorazmerno nizko, davčne olajšave praviloma nimajo visokega učinka, visokega prihranka za tistega, ki se obnaša okolju odgovorno. Zato je potrebno najti pravo ravnotežje med splošno višino davčnih obremenitev in kompleksnostjo posebnih olajšav, ki jih v ta namen opredelimo. Poseben izziv nam na tem področju predstavlja namenskost okoljskih dajatev. Trenutno imamo deljeno sliko – nekatere dajatve so opredeljene kot namenski viri za točno določeno porabo, večina dajatev pa je integralnih dohodkov.

Subvencije med proračunskimi odhodki za področje varovanja okolja in učinkovitejšo rabo energije so bile do sedaj najmanj obravnavane in temu bo potrebno nameniti veliko pozornosti. Različna ministrstva zagotavljajo različne podpore tudi za ozelenitev gospodarstva, vendar vsako ministrstvo deluje zelo za sebe. Ni povezave in ni celovitega pregleda nad tem, kaj vse namenjamo za reševanje okoljskih problemov.

Učinkovitost in namenskost okoljskih davkov

Eden ključnih projektov vlade, omenjen tudi v koalicijski pogodbi, je zelena proračunska in davčna reforma. Letos na davčnem področju pripravljamo širši nabor ukrepov z dvema ključnima ciljema: zmanjšanje administrativnih ovir in povečanje konkurenčnosti slovenskega poslovnega okolja. V širši kontekst želimo postaviti tudi ukrepe, ki bi jih bilo potrebno narediti na področju zelene davčne reforme za del javnih dajatev. Tu je potreben pregled, kaj vse se namenja za okoljske projekte in kako učinkoviteje porabiti ta sredstva.

Ključni cilji ekonomske politike, ki smo si jih zadali v obdobju 2015-2016, so povezani z nadaljevanjem postopne javno finančne konsolidacije, kar pomeni, da nimamo prostora za pogovor o splošnem zniževanju davčnih obremenitev. Imamo pa možnosti, da se pogovarjamo, ali lahko s prestrukturiranjem davčnega bremena naredimo slovensko poslovno okolje bolj konkurenčno in bolj zeleno.

Zelo natančno bo potrebno poiskati učinkovitost in namenskost okoljskih davkov predvsem glede vpliva na konkurenčnost. Okoljski davki namreč povečujejo stroške poslovanja. Naš cilj mora biti, da z okoljskimi davki poberemo vedno manj, ne vedno več, ker bomo na ta način dosegli okoljske cilje.

Na področju odhodkov je ključno zagotoviti pregled, katere odhodke posamezna ministrstva zagotavljajo, ali so optimalno načrtovana idr. V kontekstu celovitega načrta ukrepov na davčnem področju za letošnje leto načrtujemo tudi zeleno proračunsko reformo, vendar predvidevamo, da bomo potrebovali nekaj več časa, da dobro premislimo in uskladimo različne interese. Pri tem je potrebno upoštevati tudi specifike slovenskega gospodarskega prostora, kjer velik delež predstavljajo energetsko intenzivne panoge.

Zavedamo se številnih izzivov, nimamo pa v tem trenutku še odgovorov na te izzive. Želimo si poiskati ravnotežje, ki bo zagotovilo širši konsenz predlaganih ukrepov, zaradi tega je nujno iskanje rešitev v sodelovanju z vsemi akterji, tako znotraj vlade, kot tudi z gospodarstvom, zagovorniki okolja in drugo zainteresirano javnostjo. To je največji izziv, ki nas čaka. 

2008 2009 2010 2011 2012 2013 2014
Okoljske dajatve 42 37 37 36 62 112 111
Dajatve na rabo naravnih virov 23 22 23 25 26 29 29
Trošarine 802 969 957 944 1.020 968 969
Davek na motorna vozila 71 41 40 38 35 29 27
Dajatve na področju prometa 105 105 105 106 108 134 143
Skupaj 1.043 1.174 1.162 1.149 1.250 1.273 1.280

Na vrh


Ključno je, kako ohraniti naravni kapital

mag. Tanja Bogataj foto Boštjan Čadej
mag. Tanja Bogataj foto Boštjan Čadej

mag. Tanja Bogataj

Zakaj zeleno gospodarstvo? Zeleno gospodarstvo je v prihodnje edino možno, če želimo ohraniti naravne vire ter trajnostno dosegati razvoj in obstoj. Ko govorimo o zelenem gospodarstvu, je potrebna intenzivnost, pripravljenost vseh deležnikov, da naredimo nekaj konkretnega. Z vidika ministrstva za okolje in prostor (MOP) je ključno vprašanje, kako ohraniti naravni kapital, kako ga okrepiti in kako ga ustrezno povezati. Varstvo okolja je treba integrirati v celoten sistem, povezati politike in konkretne ukrepe.

Če želimo narediti učinkovit model prehoda na zeleno gospodarstvo, je ključno sodelovanje in povezanost aktivnosti na različnih nivojih različnih deležnikov. Tu je zakonodaja samo eden od inštrumentov. Osnovni faktor zelenega gospodarstva so ekoinovacije, ki so priložnost in možnost za razvoj. Drugo področje je kroženje znanja o zelenih rešitvah in njihova nadgradnja. Fiskalne reforme so orodje politik za sistem postavljanja cen. Ključno je, da postopoma ukinjamo okolju škodljive subvencije in odpiramo dostop do finančnih virov za vlaganja v zeleno gospodarstvo.

V MOP-u pripravljamo okvirni program prehoda v zeleno gospodarstvo. Program je zamišljen kot okvir za vse, ki v Sloveniji delujemo na različnih nivojih, v različnih vlogah. Omogoča nadgradnjo našega delovanja in predvideva, da z aktivnostmi začnemo že letos in ne čakamo na strategijo razvoja Slovenije. S tem sprožamo procese sprememb v načinu delovanja, sodelovanja in v upravljanju z viri. Ne govorimo več o tem, kaj je dovoljeno in kaj ni, hkrati pa program prehoda v zeleno gospodarstvo odpira daljšo perspektivo. Imel bo merljive cilje, kar bo omogočalo nadgradnjo. Naš namen je, da je dialog strukturiran, aktiven, kontinuiran, ter da se vzpostavi partnerstvo med deležniki. Ključno je, da povežemo že obstoječe dejavnosti in jih nadgradimo, da so investicije usmerjene, ter da razvijamo nova znanja in veščine.

Predstavljeni bodo ključni sklopi aktivnosti, kjer je pomembno trajnostno upravljanje z viri, podpora podjetjem za zeleno gospodarstvo in ustvarjanje novih delovnih mest. Spodbujali bomo povpraševanja po zelenih izdelkih/storitvah in zeleno javno naročanje. Prehod v zeleno gospodarstvo bodo spodbudili tudi zelena proračunska reforma, izobraževanje in tehnološke inovacije za zeleno rast. Nikakor ne bomo spregledali trajnostnega urbanega razvoja oz. pametnih rešitev za zeleni razvoj mest, zelenih praks v kmetijstvu in gozdarstvu. Želimo, da se javni sektor prepozna kot nekdo, ki lahko v tem kontekstu pokaže dober zgled. 

Na vrh


Okolje je neločljiv element ukrepov PRP

mag. Tanja Strniša foto Boštjan Čadej
mag. Tanja Strniša foto Boštjan Čadej

mag. Tanja Strniša, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Skupna kmetijska politika EU podpira kmetijstvo, ki omogoča prehransko varnost ter spodbuja trajnosten in uravnotežen razvoj vseh evropskih podeželskih območij. Države članice imamo zelo malo manevra za nacionalne ukrepe, saj so vsi ukrepi oblikovani na evropski ravni. Pravi izziv je, kako izvajati enake ukrepe za vso Evropo. Že v Sloveniji se namreč pojavlja težava pri izvajanju ukrepov, ker ima vsaka regija specifične probleme in različne vrste kmetijskih dejavnosti. Kar devet ciljev skupne kmetijske politike zasledujejo program razvoja podeželja, trije so še posebej vezani na okolje. To so podpora prehodu na gospodarstvo z nizkimi emisijami ogljika v vseh sektorjih, spodbujanje prilagajanja podnebnim spremembam ter preprečevanja in obvladovanja tveganj, ohranjanje in varstvo okolja ter spodbujanje učinkovite rabe virov.

Za implementacijo skupne kmetijske politike smo sprejeli tri vsebinska področja: novo ureditev neposrednih plačil, skupno ureditev trga in razvoj podeželja, ki je najpomembnejše področje. Pri neposrednih plačilih je novost ekologizacija oziroma ozelenitev, do katerih so upravičeni vsi kmetje, ki v skladu s standardi spoštujejo in izvajajo nekatere kmetijske prakse, ki ugodno vplivajo na podnebje in okolje. Med temi so tri osnovne prakse, in sicer ohranjanje trajnih travišč, diverzifikacija pridelkov in ohranjanje »območja ekološkega pomena«. Za to je namenjenih 30 % nacionalne ovojnice oziroma 41.396.100 evrov v letu 2015. Če kmetje tega ne izvajajo, ne dobijo ekološkega plačila oziroma so opozorjeni in se zahteva vzpostavitev teh ukrepov.

V Programu razvoja podeželja (PRP) 2014-2020 so podnebne spremembe, skrb za okolje in inovacije neločljiv element vseh ukrepov. Za PRP 2014-2020 je namenjenih 1.107.279.000 evra. Za krepitev konkurenčnosti bo namenjenih dobrih 20 % sredstev, za tržno povezovanje dobrih 9 %, za naravne vire skoraj 52 %, za diverzifikacijo pa več kot 15 %. V sedem letnem obdobju imamo 230 milijonov evrov za kmetijsko-okoljsko podnebni ukrep, 60 milijonov evrov za ekološko kmetijstvo, 268 milijonov pa za pridelovanje na območjih s težjimi kmetovalnimi pogoji.

Slovensko kmetijstvo nikoli ne bo stroškovno konkurenčno velikim kmetijskim sistemom zahodne in severne Evrope. Kot kmetijstvo, ki je naravi prijazno in zagotavlja za potrošnika bolj kakovostno hrano, pa menim, da lahko uspemo. 

Na vrh


Postopna pot do ukinitve okolju škodljivih subvencij

Vida Ogorelec foto Boštjan Čadej
Vida Ogorelec foto Boštjan Čadej

Vida Ogorelec, Umanotera

Razmerje med prihodki in odhodki državnega proračuna je v zadnjih letih neustrezno, primanjkljaj je velik. Rebalans proračuna za letošnje leto kaže primanjkljaj v višini 1.385 milijonov evrov. To stanje je motivator določenih sprememb. Zelena proračunska reforma je eden ključnih inštrumentov, ki jih ima država v roki za zeleni razvojni preboj. Po našem predlogu so okvir za zeleno proračunsko reformo štiri strategije, ki so razdeljene po prihodkovni in odhodkovni strani in opozarjajo na kvaliteto (kako to doseči) in kvantiteto (količina).

Prva strategija: porabiti manj

Zavzemamo se, da se okolju škodljive subvencije postopno ukinjajo. To je tudi zaveza EU. Do leta 2020 naj bi države članice ukinile vse okolju škodljive subvencije. Pred dvema letoma smo na Umanoteri pripravili precej podrobno analizo, ki je pokazala, da so okolju škodljive subvencije v letu 2011 presegle pol milijarde evrov na letni ravni. Definicija subvencije, ki smo jo pri tem upoštevali, vključuje tako eksplicitne subvencije (neposredna finančna pomoč, davčne olajšave), kot tudi implicitne subvencije.

Katere subvencije so okolju škodljive? Na trgu proizvajalci težijo k temu, da njihovi interni stroški ne upoštevajo določenega segmenta stroškov, ki nastajajo zaradi njihovih proizvodov, dejavnosti v družbi, t. i. eksterni stroški, ki jih pokrivamo v družbi. Da bi to premostili, bi ga lahko v duhu načela "onesnaževalec plača" plačal končni potrošnik, kar bi prispevalo k njegovim odločitvam in izboru na trgu. To razliko naj bi potem pokril t. i. Pigoujev davek. O kakšnih razlikah in o kako visokih eksternih stroških govorimo? V Sloveniji je ocena okoljske agencije za leto 2010, da so eksterni stroški transporta do 3 milijarde evrov in proizvodnja električne energije do približno 1 milijarde evrov, ki niso upoštevani v cenah teh storitev.

Ena največjih subvencij, ki smo jo zaznali v študiji, je subvencioniranje povračila potnih stroškov za uslužbence in vračilo potnih stroškov javnim uslužbencem v letu 2013, ki je znašalo 137,7 milijona evrov. Zakaj je to okolju škodljiva subvencija? To so sredstva, ki ne spodbujajo ljudi, da bi uporabljali okolju prijaznejša prevozna sredstva niti da bi živeli bližje svojega delovnega mesta oziroma delali bližje svojega bivalnega okolja. Predlog: uvedba letne delavske vozovnice po okvirni ceni 400 evrov ali shema, kjer je v celoti subvencioniran javni prevoz.

Drugo področje se nanaša na nižjo stopnjo ddv za fitofarmacevtska sredstva – 8,5 % namesto 20 %. V letu 2011 je Slovenija subvencionirala uporabo kemičnih gnojil in metod zatiranja škodljivcev z 9,5 milijona evrov. Hkrati podpira integrirano in ekološko kmetovanje, ki spodbuja uporabo naravnih gnojil in metod zatiranja škodljivcev. Zakaj torej hkrati subvencionira kemične metode?

Tretje področje subvencioniranja zajema koncesnine za gospodarjenje z državnimi gozdovi, ki po naši oceni niso na ravni tržne vrednosti, tako da gre za precejšen znesek izgubljenega prihodka. Za kubični meter lesa država dobi 12 do 13 evrov. Občina Kočevje iztrži dva do trikrat višje zneske koncesnin, kar je na ravni države 22-25 milijonov evrov.

Naslednje področje subvencioniranja je delno povračilo trošarin za pogonska goriva v komercialne namene. Od leta 2009 naprej Republika Slovenija podjetjem povrne del stroškov za goriva, uporabljena za transport. V letu 2013 je znesek vračil avtoprevoznikom dosegel 33,8 milijona evrov.

Druga strategija: zbrati več

Ta strategija se nanaša na ekološke davke in trošarine. Slovenija se glede na BDP z okoljskimi davki uvrša zelo visoko, vendar podrobnejši pogled pokaže, da so sami davki na onesnaževanje pravzaprav zelo majhni. Visoko smo uvrščeni pri davkih na energijo. Potencial pri okoljskih davkih v Sloveniji je pri davkih na odlaganje odpadkov, kjer smo na ravni EU zelo nizko, ter pri davku na CO2. Pri zeleni proračunski reformi je ključna postopnost, da lahko podjetja načrtujejo. Predlog: takse na letalske vozovnice.

Tretja strategija: porabiti bolje

Na tem področju gre za spodbude zelenih investicij in zelenega javnega naročanja, ki je v Sloveniji premalo ambiciozen, da bi bil zadosti učinkovit.

Četrta strategija: zbrati bolje

Z novo davčno politiko naj se obdavči slabo in ne dobro. Zelena proračunska reforma se je pred 20 leti v zahodnih državah razvila z namenom, da razbremenjujemo segment dela in obremenjujemo to, kar je škodljivo za okolje in izčrpava naravne vire. Sedanja slika je, da se veliko bolj obremenjuje delo.

Kdo so zmagovalci?

Če bi uvedli te reforme, kdo so zmagovalci, kdo izgubi in kdo so tisti, ki so nevtralni? Sedem sektorjev, ki so po oceni Umanotere zmagovalni: gradbeništvo (energetsko učinkovite zgradbe), energetika (OVE), transport (železnice, javni transport), gozdarstvo in lesarstvo (gozdno-lesna veriga), kmetijstvo (ekološko kmetovanje), odpadki (recikliranje), storitveni sektor (ICT, zelene finance).

Izjemnega pomena za zeleno proračunsko reformo je tudi politični namen in stabilnost, kjer sta pomembna postopnost in kontinuiran proces za uvedbo zelene proračunske reforme. 

Na vrh


Reciklažna panoga pred zatonom ali pred rastjo

Jure Fišer foto Boštjan Čadej
Jure Fišer foto Boštjan Čadej

Jure Fišer, predsednik Sekcije zbiralcev in predelovalcev kovinskih in nekovinskih odpadkov pri GZS

Leta 2010 je imela branža cca. 13 milijonov čistega izida, leta 2013 je prvič realizirala izgubo. V t.i. zeleni ekonomiji se soočamo s členom, ki bi moral biti ključen v tej zgodbi, a prinaša izgubo in nima več sredstev za razvoj. Zaradi alarmantnega stanja smo se združili, da bi pri zakonodajalcu skušali doseči novo strategijo, ki bo ustvarila spodbude za investiranje v ta sektor. Manjka nam temeljna strategija na področju ravnanja z odpadki. Izzivov je veliko. V naslednjih letih se spreminja ključnih 6, 7 direktiv, ki opredeljujejo celotno proizvajalčevo podaljšano odgovornost in s tem celotno reciklažno panogo. Cilji, ki jih bo država morala postavljati, bodo višji in ne znam si zamisliti, kako bi jih lahko brez investicij dosegali. V Sloveniji obstaja zdrava in močna industrija predelave odpadkov, ki pa se zaradi nenehnega spreminjanja zakonodaje in pomanjkanja vizije ne more razvijati. Vzor je tradicija predelave jeklenega odpada, kjer se je razvila močna industrija predobdelave jeklenega odpada (Gorenje Surovina) in močna industrija reciklaže jekla (Acroni, Štore). Svobodna konkurenca izboljšuje inovativnost in pomeni splošen napredek. Ministrstvo že tri leta prepričujemo, naj na davčnem področju nekaj naredi, naj liberalizira dejavnosti, da bodo na svetovnem trgu železarji lažje tekmovali. V železarski industriji govorimo o absolutni reciklaži, vse tri železarne temeljijo na reciklažnem viru. Če bi bili modri, bi lahko ob podpori domačega trga Slovenija postala center sodobnega ravnanja s koristnimi odpadki predvsem za področje Balkana. To vlogo skokovito izgubljamo.

Država ni nikoli znala narediti jasne razmejitve med javnim in zasebnim na področju ravnanja z odpadki. Strategije ni, prav tako se ne ugotavlja, kaj se na tem področju dogaja. Uredb je preveč in se nenehno spreminjajo, hkrati pa ni temeljnega pravnega okvirja. Vse to onemogoča branži, da bi pozicionirala svoje investicije v znanih parametrih. Brez jasne strategije ne moremo razvijati panoge. Potrebujemo večjo učinkovitost državnih organov pri izdajanju dovoljenj. Za »greenfield« investicije potrebuješ minimalno 5 let od vloge za izdajo gradbenega dovoljenja do izgradnje centra za ravnanje z odpadki. Na tistih zemljiščih, kjer smo lastniki in tam že 60 let opravljamo dejavnost, je ta rok 2 leti. Zmanjšanje birokracije in boljše delovanje inšpekcijskih služb je ključno. Država, ki je imela program proti sivi ekonomiji, je s tem, da je zaostrila davčno zakonodajo na področju zbiranja kovin od fizičnih oseb, ustvarila črni trg. Masni tokovi se izgubljajo, od njih se ne plačuje davek. 

Na vrh


Vloga SID banke pri spodbujanju projektov trajnostnega razvoja

Roman Rojc foto Boštjan Čadej
Roman Rojc foto Boštjan Čadej

Roman Rojc, SID banka d.d.

SID banka je zelena banka, ki spodbuja trajnosti razvoj. Podlage za našo usmeritev so v Zakonu o slovenski izvozni in razvojni banki. V tem okviru spodbujamo okoljevarstvo, obnovljive vire energije, učinkovito rabo energije in snovi, okolju prijazno proizvodnjo ali proizvod za podjetja, občine in fizične osebe.

Naše delovanje poteka preko poslovnih bank. Naši finančni vzvodi so različni, poudarek pa je predvsem na ugodnejši obrestni meri v primerjavi z bančnim sistemom in v daljši ročnosti (1 do 15 let, tudi 20 let). Izvajamo tudi neposredno financiranje okoljevarstvenih in infrastrukturnih projektov občin, in sicer v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko (EIB) in Razvojno banko Sveta Evrope (CEB), skupno v višini do 100 milijonov EUR. Dober primer je energetska sanacija vrtca Bled. Ta projekt zaradi zamenjave energenta in povečanja prostorskih kapacitet dosega prihranke pri rabi energije in stroških za energijo in prihranke emisij CO₂. Program za financiranje naložb v učinkovito rabo energije je nastal v sodelovanju z Evropsko investicijsko banko v okviru t.i. projekta Green Initiative (8 držav). Velikost pilotnega programa SID banke je 5.000.000 EUR namenjenih za kredite (vir EIB) in 300.000 EUR za spodbude (nepovratna sredstva EU). Pripravljamo programe financiranja naložb v energetsko učinkovitost za fizične osebe in upravnike na stanovanjskem področju, kar je komplementarno nepovratnim spodbudam, ki jih vlada izvaja preko Eko sklada. Obstaja tudi možnost pridobitve eko kreditov preko poslovnih bank. Odziv bank je spodbuden. Gorenjska banka je prva, ki bo sredstva ponudila v zelo kratkem času. Z devetimi bankami smo v zadnjih fazah pogovorov. Tretje področje, v katerega se skušamo vključiti, je energetsko pogodbeništvo za javni sektor, MSP.

Usmeritev evropske komisije je, da se veliko več nepovratnih sredstev spremeni v povratna sredstva. Na ta način naj bi se oblikovali skladi, kjer se bodo sredstva vedno znova vrtela. Pomembno je, da se poleg javnih, proračunskih sredstev v sistem vpelje čim več sredstev zasebnega sektorja in SID banka ima možnost, da to povezuje. Poseben izziv se nam zdijo tudi proizvodni procesi v malih in srednjih podjetjih. To področje je bilo do sedaj precej zanemarjeno. Predlagali smo konkretne ukrepe za povečanje produktivnosti – ekološke inovacije, zapiranje snovnih tokov, energetsko učinkovitost. SID banka se je pripravljena vključiti v koncept krožnega gospodarstva kot ena izmed ključnih finančnih institucij. 

Na vrh


Energetska učinkovitost postaja »prvo gorivo«

dr. Vlasta Krmelj foto Boštjan Čadej
dr. Vlasta Krmelj foto Boštjan Čadej

dr. Vlasta Krmelj, Energap

Več energije izgubimo, kot jo porabimo, to drži tudi za Slovenijo. Zadnji podatki kažejo, da energetska učinkovitost močno vpliva na makroekonomsko rast in razvoj, na celoten razvoj družbe. Raba energije se lahko znižuje, medtem ko se BDP zvišuje. Takšen je primer Nemčije. V Sloveniji trenda še nismo obrnili navzdol. Potenciale imamo v industriji, ogromno pri transportu, proizvodnji energije in zelo veliko tudi v stavbah. Okvir EU je preko Direktive o energetski učinkovitosti prenizek. Številni pogovori gredo v smer, da se Direktiva okrepi. Slednje bi pomenilo povečanje rasti zaradi energetske učinkovitosti. V letu 2012 je bilo v vseh državah, ki jih obdeluje Mednarodna energetska agencija, kar 300 mrd USD investicij v energetsko učinkovitost, kar je enako višini investicij v proizvodnjo premoga, nafte in plina. Prihranki energije so višji, kot je bila proizvodnja energije iz fosilnih virov. Energetska učinkovitost postaja tako imenovano „prvo gorivo.“

Premalo se poudarja „skrite“ vplive energetske učinkovitosti na številne nove ali izboljšane produkte in storitve in seveda s tem povezanimi novimi delovnimi mesti. Raziskave in razvoj za energetsko učinkovitost lahko prinašajo nove ali izboljšane naprave, informacijsko-komunikacijsko tehnologijo, prometne sisteme – več, boljše z manjšim vložkom energije. Energetska učinkovitost vpliva na izboljšane pogoje življenja in dela, manj obolenj in s tem manj bolniških odsotnosti, kar pomeni večjo delovno učinkovitost in manjše stroške za zdravstvo. Seveda ne moremo mimo socialnega vidika, ki pomeni manj stroškov za ogrevanje, kar je pomembno predvsem za marginalne skupine.

V gospodarstvu pa ima vlaganje in razmišljanje o energetski učinkovitosti vpliv na stroške, kvaliteto produkta, nižje vzdrževalne stroške, lahko se vključi v marketing podjetja, izboljšajo se delovni pogoji. Podjetja postajajo tudi manj odvisna od dobave energije in njihovih cen. Energetsko učinkovitim stavbam in sistemom se povečuje njihova vrednost. Tista podjetja, ki se v Sloveniji aktivno ukvarjajo z energetsko učinkovitostjo, kot kažejo raziskave, so uspešnejša tudi na drugih področjih. Z energetsko primerjavo ne iščejo samo novih možnosti, ampak spoznavajo nove trge, poti, sisteme. Manjša je odvisnost od nihanj cen in možnosti dobave energentov. Podjetja z energetsko učinkovitostjo posodabljajo svoje procese in naprave, postajajo bolj produktivna in konkurenčna. To ne vodi samo v varčevanje z energijo, ampak usmerja podjetja k strateški rasti. Vsako vlaganje v energetsko učinkovitost ima številne pozitivne učinke na gospodarsko rast, zato je potrebno davčno reformo usmerjati v smeri pospeševanja tega področja. 

Na vrh


Železniški promet – prednost v razvojni strategiji države

dr. Peter Verlič foto Boštjan Čadej
dr. Peter Verlič foto Boštjan Čadej

dr. Peter Verlič, Slovenske železnice

Železniški promet je že zelen zmagovalec, saj je v primerjavi s cestnim prometom energetsko bolj učinkovit (50 – 70 % manjša poraba energije na prevoženo tono) in s tem povzroča manjše onesnaževanje okolja. Za gradnjo železniške proge porabimo za pol manj prostora kot za gradnjo enakovredne ceste (z enako pretočnostjo količine blaga in potnikov). Hrup v urbanih naseljih, kjer je primestni promet dobro organiziran z železniškimi povezavami, je do 30 % manjši kot v urbanih naseljih z veliko gostoto osebnih cestnih vozil. Železniški promet je eden najbolj varnih načinov prevoza tako v Sloveniji kot tudi v drugih državah.

Cilj Slovenskih železnic je postati pomemben regionalni prevoznik in ponudnik celovitih logističnih storitev v srednji in jugovzhodni Evropi ter nosilec storitev v integriranem javnem potniškem prometu v Sloveniji. Trg je odprt in ima konkurenco. Za tovor se tekmuje in prihodnost železnic v EU bo v strateškem povezovanju. Največja konkurenca je še vedno cesta in ne železnice. Sedaj se kljub temu dogaja, da za 20 % tovora železniška podjetja konkurirajo med seboj. Strateška povezovanja bodo v prihodnosti prinesla prave sinergije.

Prometni inštitut je izdelal oceno delovanja SŽ. V letu 2014 so SŽ prepeljale približno 19 milijonov neto ton blaga. Iz izgubarja v višini 20 milijonov € leta 2010 se letošnji dobiček že meri v višini 14 milijonov. Optimizem ostaja. Slovenija je na pomembnem geoprometnem položaju in ocena je, da bi se v letu 2030 ta delež lahko podvojil. Cilj ne bo dosežen, če ne bo investicij v javno železniško infrastrukturo. SŽ se sedaj aktivno vključujejo v razpravo pri razvoju projektov Ministrstva za infrastrukturo. Potrebno je zagotoviti interoperabilnost jedrnih glavnih prog v skladu TSI kategorijo V-M in zahtevami TEN-T, tako da bodo proge skladne z naslednjimi glavnimi tehničnimi parametri: osna obremenitev 22,5 t, največja progovna hitrost 160 km/h (z upravičenimi odstopanji), minimalna progovna hitrost 100 km/h (z upravičenimi odstopanji), svetli profil GB, elektrifikacija glavnega železniškega križa, ERTMS (ETCS nivo 2 in GSM-R) – nov evropski način sistema vodenja vlakov in signalno varnostnih naprav, zagotovitev možnosti vožnje vlakov dolžine 750 m. Brez izgradnje 2. tira Divača – Koper teh količin tovora ne bo možno prepeljati. To ozko grlo se bo kazalo že v letih 2016, 2017, saj je meja nekje pri 14 milijonih tonah med Divačo in Koprom. Rešuje naj se prednostno, ker ozka grla nastajajo. 

Na vrh


Trendi v razvoju in uporabi lesnih produktov v sodobnem trajnostnem gradbeništvu

dr. Bruno Dujič foto Boštjan Čadej
dr. Bruno Dujič foto Boštjan Čadej

Dr. Bruno Dujič, CBD gradbeno in poslovno projektiranje

Gradbeništvo kot sektor predstavlja izjemen potencial za odjem lesne surovine. V panogi, ki je največji porabnik energije in povzroča največji ogljični odtis, se lahko nadomestijo standardni materiali, kot sta armiran beton in deloma jeklo, z uporabo lesa. Vsi konvencionalni materiali zahtevajo visoko stopnjo vložene energije in s tem tudi visok ogljični odtis. Les je naravno obnovljivo gradivo. Šele v zadnjem času dobiva ponovno vrednost v konstrukcijskem smislu. V Sloveniji imamo zelo kvaliteten les, ki ga v lastnih lesnih predelovalnih obratih ne uporabljamo. Danes leseni objekti postajajo vse pogostejša izbira investitorjev. Slovenija ima edinstveno možnost, da postane svetovna ekološka oaza.

Pred nekaj leti smo sprejemali Uredbo o zelenem javnem naročanju, ki je zahtevala najmanj 30 % lesa, vgrajenega v javne objekte do 4 etaž. Polovico tega deleža lahko nadomestimo z drugimi, okolju prijaznimi materiali. Utemeljitev je izhajala iz teze, da je bilo v preteklosti mnogo stanovanjskih objektov zgrajenih iz armiranega betona. Posledice so bolezni kože, alergije, težave z dihanjem, psihična obolenja. Gospodarska škoda narašča v milijardne zneske dolgoročne in neuspešne zdravstvene terapije, s porabo zdravil in odsotnostjo z dela. S sprejetjem Uredbe smo naredili pomemben korak k predelavi lastnega lesa kot strateške nacionalne surovine. V razvojnem centru Intech-les se v zadnjih letih uspešno iščejo možnosti uporabe lesa v sodobnem trajnostnem gradbeništvu. Osnovno vprašanje je, kako vključiti les kot temeljni gradnik v nove produkte. Trenutna gospodarska situacija še vedno ni ugodna, saj se večina produktov proda po kriteriju najnižje cene. Če je prehod iz klasičnega v zeleno gradbeništvo predvsem v vrednotenju novih materialov, bi lahko les dobil izjemno veljavo. To pomeni, da stroški niso odvisni le od začetne investicije, temveč tudi od obratovanja, vzdrževanja in predvsem od razgraditve. To mora biti osnova za okoljske dajatve, kjer ima les izjemno prednost.

Po svetu smo priča vse višjim lesenim objektom, celo nad deset etaž. Celotne soseske se izdelujejo v masivnih lesenih ploščah. Les lahko kot sama konstrukcija daje izjemen interjer. V tem okviru v razvojnem centru razvijamo vrsto novih lesenih izdelkov. Med njimi so 3M paneli, ki pomenijo večjo nosilnost, prihranke pri materialu in nižje stroške. Pomembno je protipotresno utrjevanje s pritrditvijo lesenih panelov na obstoječe konstrukcije. Razvijamo napredne bivalne enote, montažni garažni sistem PSILOS in modularne športne dvorane, vse iz lesa. 

Na vrh


Nov zagon lesnopredelovalne industrije

Igor Milavec foto Boštjan Čadej
Igor Milavec foto Boštjan Čadej

Igor Milavec, Združenje lesne in pohištvene industrije GZS

Dva najbolj pereča vzroka propada lesnopredelovalne panoge sta bila neustrezna gospodarska politika, zato je bilo dopuščeno pretirano izčrpavanje panožnih podjetji in prevelik dvig minimalne plače v času gospodarske krize. Podjetja so premalo vlagala v razvoj in s tem izgubljala razvojni potencial, ki je temelj ohranjanja konkurenčnosti. Mnoga podjetja niso našla dovolj volje in znanja, da bi izvedla zahtevno prestrukturiranje poslovanja. Na pohištvu so bile posledice najhujše, padec petkraten. Leta 2008 je Združenje lesne in pohištvene industrije pri GZS s partnerji iz lesarstva in gozdarstva zasnovalo iniciativo “GOZD in LES za trajnostni razvoj Slovenije” s ciljem prestrukturiranja gozdno-lesnega sektorja v Sloveniji. Javnost in politika sta začeli spoznavati, da tretja najbolj gozdnata država EU hitro izgublja lesnopredelovalno industrijo in da izvažamo vedno več hlodovine. Gozdovi, les in lesnopredelovalna panoga oziroma celotna gozdno-lesna veriga je začela pridobivati na pomenu. Leta 2010 so bili vidni že konkretni učinki, eden najpomembnejših je zagotovo Eko sklad. Težava tega instrumenta je, da je vedno vezan na letno raven. Proračun se sprejme pozno, tega denarja je potem malo, birokratski postopki pa zelo dolgi. Potreben je dolgoročen program, ki bo na voljo celo leto in ima fiksni delež sredstev. Vlada RS je junija 2012 res sprejela akcijski načrt Les je lep, ki pa mu manjka program prestrukturiranja panoge. Leta 2013 je bil spremenjen glavni razpisni kriterij na MGRT na panožno povprečje dodane vrednosti na zaposlenega. V tej bitki je bila lesna panoga obsojena na poraz, ker ni mogla konkurirati s farmacijo. To je bila ena izmed najbolj nujnih korekcij. Konec leta 2014 se je izvedla sprememba obeh Uredb, ki določata pogoje za kurjenje lesa. Kar nekaj podjetij je zaradi teh neživljenjskih uredb ugasnilo.

Leta 2015 je bil objavljen javni razpis Slovenskega regionalno razvojnega sklada iz Ribnice samo za panožna podjetja. Februarja 2015 je minister Zdravko Počivalšek obljubil formiranje direktorata za lesarsko in pohištveno industrijo na MGRT. Realizacija je v teku. Po petih letih izgub je leta 2013 panoga že poslovala z manjšim dobičkom in z dobrimi obeti za leto 2014. Zaustavilo se je padanje števila zaposlenih. Veliko podjetij pospešeno dela na razvoju, vedno več jih sodeluje v mednarodnih projektih, a o prestrukturirani panogi še ne moremo govoriti. Obeta se dolgoročno zanesljiva oskrba z gozdno–lesnimi sortimenti iz državnih gozdov. Zakon se sedaj spreminja in na MKGP je obljubljeno, da bo šel les res v gozdno–lesne verige in se bo predelal v Sloveniji. Obeta se dolgoročno zanesljiva oskrba z gozdno lesnimi sortimenti iz državnih gozdov. V obdobju 2015-2020 je potrebno zagotoviti samostojno gospodarsko politiko za gozdno–lesni sektor. Gospodarska politika mora nastati v sodelovanju z gospodarstvom in biti osredotočena na podporo podjetjem pri izvedbi razvojnih dejavnosti. 

Na vrh


Elektroenergetika lahko Sloveniji prinese trajno rast

Aleksander Mervar foto Boštjan Čadej
Aleksander Mervar foto Boštjan Čadej

Aleksander Mervar, Eles

Vsaka zelena reforma pomeni višje cene različnih storitev in blaga. Kakršna koli napačna reforma na tem področju lahko pusti globalne posledice. Zelen domač preboj mora biti enak rasti domačega BDP. Spodbujati moramo zeleno javno naročanje, s katerim bomo kupovali zelene produkte ali zelene storitve v Sloveniji. V preteklosti smo tu delali napake, kar je velika norost za nacionalno gospodarstvo. Pri elektroenergetiki bi se moral pristop Slovenije k strategiji zelene rasti začeti pri temeljih, na gospodarsko sprejemljivi zeleni strategiji. Napak, ko smo leta 2010 izdali Uredbo o spodbujanju OVE in potem ugotovili, da nimamo več virov za spodbujanje, ne smemo ponavljati. Strategiji mora slediti stabilno zakonodajno okolje in dolgoročno vzdržni viri financiranja. Spodbujati je potrebno inovacije in znanje domačih ljudi. Elektrarne morajo omogočati zanesljivo oskrbo. Posledica je trajna rast BDP. Na dolgi rok je prav elektroenergetika tista, ki lahko Sloveniji prinese gospodarsko rast. Postopno in brez šoka je potrebno odpraviti subvencije za izdelke in načine proizvodnje, ki so škodljivi za okolje. Z različnimi finančnimi mehanizmi je potrebno selektivno spodbujati razvoj in inovacije ekonomsko najbolj perspektivnih zelenih investicij. Obdavčitve je nujno preusmeriti na okolju škodljive dejavnosti. Učinkovito moramo porabiti sredstva, ki so namenjena za zelene investicije oz. subvencije. S pametno strategijo lahko ustvarimo stabilna delovna mesta.

Evropska unija je pripravila paket petih prioritet. Za Slovenijo sta zanimivi dve - tehnologije z nizkimi emisijami ogljika in transportna omrežja. Naša prenosna omrežja so v veliko boljšem stanju od sosednjih držav, vključujoč Avstrijo in Italijo. Za naslednjih 10, 15 let investicij v daljnovode ne potrebujemo. Če bomo vlagali v raziskave doma, lahko pričakujemo, da bomo sami proizvajali zelene proizvode. Ključna je tudi zanesljiva oskrba električne energije. V Sloveniji nimamo enotnega informacijskega portala, kjer bi obvladovali vse razpršene vire. Cilj je, da vse različne vire, naj bo to fotovoltaika, vetrne elektrarne itd., združimo v en sistem. Novi pristopi zahtevajo močnejše integracije, povezovanje znotraj države in s tujino, kar je v Sloveniji, državi z izrazito regionalno mentaliteto, lahko precejšnja ovira. Rešitev je v spodbujanju in izobraževanju mladih strokovnjakov, ki bodo neobremenjeno ustvarjali nove poslovne modele v novem okolju. Ker se še ne ve, kaj bo z blokom 6, je situacija trenutno težka. Za dosego avtonomnosti se Eles vključuje v vrsto mednarodnih projektov (CEF, Migrate, Future Flow itd.). 

Na vrh


Jeklo v krožnem gospodarstvu

Marjan Mačkošek foto Boštjan Čadej
Marjan Mačkošek foto Boštjan Čadej

Marjan Mačkošek, Štore Steel

Linearnemu gospodarstvu se je vek iztekel in prehajamo na t.i. krožno gospodarstvo. V krožnem gospodarstvu je Evropa spoznala, da je metalurgija v centru dogajanja. Jeklo je namreč drugi najbolj proizveden material na svetu. Zelo je pomemben tudi zaradi recikliranja. Gre za material, ki ga je možno večkrat reciklirati in je v postopku reciklaže potrebno malo energije, da pridemo do novega produkta. Izhajamo iz zavedanja, da so viri omejeni. Zavzemamo se za trajnostni razvoj brez odpadkov. Danes že preko 90 % stranskih produktov predelamo in jih ne odlagamo na odlagališča. Na vsaki stopnji življenjskega cikla proizvoda merimo njegov družbeni, ekonomski in okoljski vpliv. Izdelke iz jekla je mogoče popravljati oziroma popolnoma obnoviti. Razvoj jekel za avtomobilsko industrijo je prinesel 25 % nižjo težo vozil. Ta trend se nadaljuje. Poraba goriva v transportnih sredstvih se zmanjšuje zaradi tega, ker gre za izredno hiter razvoj sposobnosti materialov, ki omogočajo lažje konstrukcije in s tem tudi manjšo rabo energije.

Trajnost jekla povečuje življenjsko dobo izdelkov, saj je mogoče izdelek iz jekla popolnoma popraviti ali obnoviti.

Slovenska metalurgija, skupaj s kovinsko predelovalno industrijo, zaposluje preko 70.000 zaposlenih. Po najnovejših podatkih ustvari 25 % slovenskega BDP. Gre za zelo pomembno dejavnost v slovenskem prostoru, ki je pod izrednim drobnogledom. Dolžni smo delati po najnovejših tehnologijah. Če želimo biti veliki in pomembni izvozniki v nišnih delih trga, moramo biti absolutno najboljši in najbolj učinkoviti. Veliki kupci ne želijo imeti dobaviteljev, ki so okoljsko problematični ali energetsko potratni. To velja generalno za vsa tri slovenska jeklarska podjetja.

Zgodbo smo zgradili z mini jeklarnami, gradimo na avtomatizaciji, pametni specializaciji in delamo v tržnih nišah, kjer smo svetovni igralci. V razvojni strategiji smo povezali vse tri ključne segmente: univerze, podjetja in raziskovalne inštitute. Pri nas ta krog ni le na papirju, temveč živi. Osnovna področja dejavnosti so: recikliranje kovinskih materialov in metalurških odpadkov z vidika trajnostne proizvodnje in okolja, napredni kovinski materiali za zahtevne aplikacije, oblikovanje kovinskih materialov in zahtevnih izdelkov z zlitjem in preoblikovanjem, kompozitni in gradbeni materiali s kovinsko osnovo in posebne kovine zlitine za uporabo na specifično zahtevnih področjih in modeliranje ter simulacija metalurških procesov. Po programu slovenske metalurgije gre vse v racionalno rabo virov, ki so na razpolago, in racionalno rabo energije.

Tudi Evropa (vključitev v EU program Horizont 2020) postavlja metalurgijo v središče, saj so ugotovili, da brez ustrezne m

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.