Ekošola sprašuje, stroka odgovarja - EOL 96

Ekošola sprašuje, stroka odgovarja - EOL 96

Srednja_sola_ZagorjeVprašujejo dijaki Srednje šole Zagorje, program Zdravstvena nega, pod vodstvom profesorice ekokoordinatorice Bernarde Kričej.

Kakšne so slabosti vetrnih elektrarn?

Odgovarja prof. dr. Andrej PREDIN, udis, Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru.

Odgovor na to vprašanje ni enostaven, saj moramo upoštevati več vidikov:

Energetski vidik: Žal je veter kot energetski vir zelo muhast oziroma nepredvidljiv po jakosti, smeri in po času. Slednje je še največji problem, saj ne moremo napovedati proizvodnje električne energije, s čimer povzročamo težave upravitelju energetskega omrežja. V primeru večjih moči predstavlja to velik problem. Praviloma zahteva postavitev sekundarnega elektro omrežja, ki združuje variabilne energetske vire v večjo, skupno in bolj stabilno točko za vstop v obstoječe elektro omrežje. To seveda pomeni dodatne stroške, dodatno regulacijo in upravljanje s sekundarnim omrežjem. Pri nas zaenkrat to ne predstavlja večjega problema, saj imamo na žalost majhno inštalirano moč vetrnih elektrarn (do sedaj dve večji obratujoči vetrnici v omrežnem sistemu).

Ekonomski vidik: Vetrna energija oziroma proizvodnja je pri nas subvencionirana. Če se ne motim, je subvencionirana cena odkupa električne energije okrog 100 € po megavatni uri. S takšno ceno se investicije nekako izidejo ali pa so praktično na robu rentabilnosti. Investicija v vetrno elektrarno je namreč enaka kot pri »konvencionalnih« virih, to pomeni okrog 1.000 € po kilovatu instalirane moči, upoštevajoč samo ceno elektro/strojne opreme (brez cene zemljišča, tehniške dokumentacije, transporta, montaže idr.). Tržne cene električne energije se trenutno gibljejo med 30 do 40 € po megavatni uri. To pomeni, da moramo do 70 % cene pokrivati iz druge proizvodnje. Pri nas predvsem iz hidro, termo in jedrske proizvodnje, torej iz klasičnih energetskih postrojenj.

Izvedbeni vidik: Sama postavitev je danes tehniško in tehnološko dodelana, še vedno pa je večinoma problematična izvedba »energetske in gradbene poti«. V kolikor želimo izvesti postavitev dovolj daleč od urbanih naselij, so elektro in gradbene povezave zahtevnejše in dražje. Z dovoznimi potmi so pogosto težave z umeščanjem v okolje in s samo izvedbo. Zato prihaja do konfliktov z lokalnim prebivalstvom v bližini postavitve oziroma izvedbe elektro in gradbene trase.

Sociološki vidik: Vetrnice pri svojem obratovanju žal povzročajo praviloma nizkofrekvenčni hrup (velike izvedbe), ki se lahko prenaša razmeroma daleč v okolico, seveda odvisno od konfiguracije terena. V bližini vetrnih farm okoliški prebivalci poročajo, da jih ta hrup moti, da jim krati spanec, da povzroča slabo počutje. Slednje je znanstveno težko dokazati, pogosto pa gre tudi za izsiljevanje prebivalcev glede večjih odškodnin, ki jih plačujejo lastniki vetrnih elektrarn. Tudi že omenjene trase elektro omrežja in transportnih poti so pogosto problematične in sporne okoliškemu življu, prav tako lastnikom zemljišč, po katerih potekajo.

Okoljski vidik: Postavitev vetrnic je pogosto sporna iz okoljskega vidika, saj energetiki želimo postaviti vetrnico tja, kjer so vetrovne razmere najugodnejše. Pogosto so to okolja, ki jih »zeleni« želijo zaščititi s krajinskega ali kakšnega drugega vidika. Ornitologe pogosto moti postavitev vetrnic na preletne poti ptic, češ da so za ptice nevarne. Kar nekaj študij je pokazalo, da so vetrne farme v prvem letu obratovanja res povzročile nekaj trkov ptic z vrtečimi se lopatami vetrnic, potem pa so ptice spremenile preletno pot, tako da so se izognile novemu vetrnemu polju. Pogosto je problematičen teren, kjer živijo posamezne redke vrste živali ali rastlin, ki so prav tako zaščitene oziroma ogrožene. Tudi izlivi tekočin v okolje so z okoljskega vidika sporni, vendar sodobne vetrnice, ki so gnane direktno, nimajo več multiplikatorjev vrtilne hitrosti, tako da ne vsebujejo mazalnih olj.

Drugi, subjektivni vidiki: Krajinarji pravijo, da vetrnice kazijo krajino, seveda večje izvedbe. Za nekatere to ni sporno, saj pravijo, da se je potrebno le navaditi na njihovo prisotnost. Podobno, kot smo se morali privaditi na kamione na cestah, hidroelektrarne na rekah idr. 

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.