Trajnostni razvoj v Mlinotestu | mag. Vanesa Čanji |
 
Ajdovski Mlinotest z okoli 460 zaposlenimi, v skupini Mlinotest pa jih je okoli 700, je razvil program »ekoloških« izdelkov, ki so pripravljeni iz ekološko pridelanih surovin in izpolnjujejo zahteve evropske uredbe (EEC) 834/2007 in slovenskega Pravilnika o ekološki pridelavi in predelavi kmetijskih pridelkov oziroma živil. Celotno njihovo proizvodnjo nadzira kontrolna organizacija, ki izdaja certifikate skladnosti s predpisi. Trajnostne izzive in priložnosti podjetja razlaga Danilo Kobal, član uprave Mlinotesta. Opozarja na velik pomen lokalne samooskrbe za Slovenijo in na dejstvo, da domača pridelava ne pokriva slovenskih potreb po proizvodnji strateške surovine – pšenice.
 
Danilo Kobal

Danilo Kobal

Kako vidite spremembe pričakovanj in želja potrošnikov?
V Mlinotestu je s strani potrošnikov zaznan trend predvsem na okoljskem področju, saj vedno bolj posegajo po izdelkih, ki so hitreje pripravljeni. Naši tortelini so pripravljeni v 2 minutah, sladki cmoki v 4 minutah … Povprašujejo po izdelkih, ki so popolnoma naravni (Bio), imajo znano poreklo in so pakirani v embalažah, ki se dajo reciklirati. V Mlinotestu pri razvoju novih izdelkov upoštevamo trende na teh področjih, saj se zavedamo, da bo prihajajoča generacija temu posvečala še več pozornosti.

To so sodobni izzivi trajnostnega razvoja.
Da, že vrsto let sledimo načelom trajnostnega razvoja in jih apliciramo v prakso. Izvedli smo več projektov, med njimi je najobsežnejši projekt nadomeščanje zemeljskega plina z lesno biomaso. Mlinotestova ekološka energetska rešitev temelji na kotlu na biomaso, ki je vzporedno vezan na obstoječo energetsko infrastrukturo. Sistem omogoča varčevanje 11.000 ton ogljikovega dioksida na leto v primerjavi z ogrevanjem na zemeljski plin. Ekološko zelo pomembna je tudi naprava za filtracijo izpustov. Sistem je zaradi filtrov dima ekološko brezhiben in skladen s strogimi pogoji evropske zakonodaje.

Je bil ta projekt del celostne energetske politike podjetja?
V podjetju redno izvajamo energetske preglede, s katerimi želimo celostno analizirati porabo in stroške za energijo. Ob meritvah podrobno analiziramo možnosti za znižanje porabe električne energije, toplote, komprimiranega zraka in vode. Podobno kot pri energiji imamo celovito strategijo ravnanja z odpadki. Uvedli smo ločevanje odpadkov na samem mestu nastajanja, torej na proizvodnih linijah. Tako sortirane koristne odpadke stiskamo in jih oddajamo pooblaščenim zbiralcem. S tem smo mešane odpadke skoraj odpravili, saj je trenutna frakcija mešanih odpadkov zanemarljiva v primerjavi s preteklim stanjem.

Omenili ste meritve okoljskih kazalnikov. Ali izvajate benchmarking okoljskih kazalnikov?
Merljive kazalnike analiziramo, kar je osnova za nadaljnje ukrepanje. Mesečno spremljamo in analiziramo porabo surovin glede na normativno predvidene porabe, porabo električne energije, vode, plina, lesnih sekancev ter porabo goriv za prevozna sredstva. Na četrtletje spremljamo in analiziramo količino in obremenjenost odpadnih vod, na letnem nivoju pa količino odpadkov.

Vaše blagovne znamke so namenjene gospodinjstvom. Kako filozofijo trajnostnega razvoja vpenjate v upravljanje blagovnih znamk?
Pri našem upravljanju blagovnih znamk sta z vidika trajnostnega razvoja ključna dva vidika – trajnostna embalaža in vključevanje ekoloških izdelkov. Naj se najprej dotaknem embalaže. Prizadevamo si zmanjšati okoljski odtis embalaže z zamenjavo ali odpravo določenih materialov. Lastnosti embalaže morajo biti take, da je le-ta po uporabi primerna za predelavo ali za recikliranje. V blagovni podskupini testenin Divita smo v nekaj letih s stopenjsko menjavo prešli iz polipropilenske vrečke v kartonaste zloženke. Z zmanjševanjem ogljičnega odtisa embalaže nadaljujemo v vseh naših blagovnih skupinah.

V vaš prodajni asortiman sistematično vključujete ekološke izdelke, to najbrž zahtevajo kupci?
Res je vidno vse večje povpraševanje po naravnih izdelkih. V Mlinotestu našim porabnikom že vrsto let želimo s kakovostno in zdravo hrano zagotavljati izpolnitev njihovih potreb, želja in pričakovanj. Zato smo razvili program »ekoloških« izdelkov. Po certifikaciji proizvodnje je bila prvotno za izvozna tržišča razvita široka skupina ekoloških pekarskih izdelkov, pic, slaščic, peciv in bioloških krompirjevih izdelkov, testenin in mok. Skupina izdelkov se, kot ste sami dejali, nenehno dopolnjuje.

Naši objekti in oprema so koncipirani tako, da izpolnjujejo zahteve tovrstnih evropskih standardov. Izdelava izdelkov poteka tako, da ne pride do navzkrižnega mešanja s klasično pridelanimi surovinami. Celotno proizvodnjo permanentno nadzira kontrolna organizacija, ki izdaja certifikate skladnosti s predpisi, izdelki so označeni z oznako »ekološki izdelek«.

Uporabljate gensko spremenjene surovine?
Ne. Naše osnovno poslanstvo je skrb za potrošnika v smislu zadovoljevanja potreb po živilih, ki so kreirana po željah in pričakovanjih potrošnika. Dobro vemo, da povprečen, tako evropski kot tudi slovenski potrošnik, gensko spremenjena živila odklanja. V Mlinotestu torej uporabljamo izključno gensko nespremenjene surovine. V nekaterih surovinah, na primer v koruzi, redno testiramo tudi naključno prisotnost GSO, z namenom, da meja 0,9 % ne bi bila naključno presežena.

S tem sva se dotaknila vaše politike do dobaviteljev. Kakšno je vaše stališče do lokalne samooskrbe na posameznih trgih, kjer nastopate?
Za Slovenijo je zagotavljanje prehranske varnosti pomembno strateško in politično vprašanje. Zagotovo je doseganje čim višje samooskrbe pomembno vodilo državne kmetijske in prehranske politike. Mlinotest lokalno samooskrbo izrazito podpira. Je pa seveda treba upoštevati, da Slovenija z domačo pridelavo ne pokriva svojih potreb po proizvodnji za nas strateške surovine, torej pšenice. Prav tako Mlinotest podpira prizadevanja, usmerjena v oblikovanje lokalnih blagovnih znamk in shem kakovosti. Pozitivna percepcija potrošnika do lokalno pridelane hrane je tudi za nas zelo pomembna.

Lokalna samooskrba je tesno povezana tudi s trajnostno oziroma čim bolj optimalno logistiko.
Oskrbo z glavno surovino, pšenico, poskušamo preusmeriti s cestnega transporta na železnico, če je taka pot glede na lokacijo dobavitelja mogoča. Distribucijo nekaterih končnih izdelkov smo racionalizirali tako, da del poti opravimo z večjim vozilom, sledi pretovarjanje že komisioniranih izdelkov na manjša vozila in transport do prodajnih mest.

Načrtujete letos večje investicije?
V smislu nadaljnje racionalizacije porabe energije in dela trenutno poteka investicija v zmanjšanje porabe energije in dela na segmentu zamrznjenih polpečenih polizdelkov. V celotni družbi se ob izvajanju meritev analizirajo možnosti za znižanje porabe električne energije, toplote, komprimiranega zraka in vode.