Merili bodo kazalce uspešnosti trajnostnega razvoja - EOL 96

Merili bodo kazalce uspešnosti trajnostnega razvoja - EOL 96

Skupina Žito |
 
Za Skupino Žito z več kot 1.100 zaposlenimi je zelo uspešno poslovno leto, saj so 5,4 mio evrov naložb v celoti financirali iz lastnega ustvarjenega denarnega toka. Najpomembnejše investicije so usmerili v avtomatizacijo proizvodnje in pakiranja. Kot pojasnjuje Sandi Svoljšak, član uprave za proizvodno in tehnično področje, z optimizmom zrejo v leto pred njimi. Za letos načrtujejo skoraj toliko naložb kot lani, ki jih bodo prav tako v celoti financirali sami. Najpomembnejše investicije bodo usmerili v povečanje zmogljivosti v pekarski dejavnosti in v povečanje produktivnosti. Želijo graditi predvsem prisotnost in pozicijo lastnih blagovnih znamk pri največjih trgovcih in to skladno s tržnimi deleži, ki jih že dosegajo.
 
Sandi Svoljšak
Sandi Svoljšak

Vaša prodajna mreža zajema številne mednarodne trge. Se sodobni potrošniki med seboj razlikujejo?
Potrošnike zanima predvsem ravnovesje med kakovostjo in ceno. Izdelek mora biti kakovosten, vrhunski, in sicer tako po okusu, pripravi kot po primarnih surovinah, ki so vključene v recepturo. Temu moramo slediti s primerno ceno.

Včasih se zdi, da želja potrošnikov po hitri, »udobni« prehrani preglasi zahtevo po kakovostni hrani.
Tudi tisti izdelki, ki sledijo sodobnim trendom življenja in zahtevam po hitro pripravljenih obrokih, morajo biti kakovostni, sicer gredo hitro iz prometa in so lahko samo muha enodnevnica. Z vsemi našimi izdelki poskušamo loviti ravnotežje med kakovostjo, hitrim tempom življenja in pripravo obrokov.

Kako?
Pri razvoju kombiniramo različna žita in stročnice. S skrbno izbrano sestavo dosegamo naravno večjo vsebnost beljakovin in tako zadostimo željam čedalje več potrošnikov, ki iščejo vse bolj popularna visokobeljakovinska živila. Slovenski potrošnik se vse bolj zaveda pomena in prednosti uživanja doma oziroma lokalno pridelane hrane. Temu trendu skušamo čim bolj slediti pri pripravi naših izdelkov. Tako bomo letos na področju čajev ponudili našemu potrošniku bezgov čaj iz slovenskih surovin. Naj navedem še en primer razvoja našega novega izdelka v konditorstvu. Ta po moji oceni veliko pove o naši politiki na tem področju. V Šumiju smo razvili bombonček, ki je brez glutena, brez želatine, brez gensko spremenjenih organizmov, brez alergenov, s 100% naravno aromo, brez umetnih barvil. Primeren je tudi za vegetarjance in vegane. Razvili smo ga z lastnim znanjem in raziskovanjem naših razvojnih služb in laboratorija.

Omenili ste gensko spremenjene organizme. Ali jih kateri izmed vaših izdelkov vsebuje?
Ne, v Žitu se že ves čas držimo politike neuporabe GSO surovin. To pričakujejo potrošniki, pa tudi zaradi ekoloških vplivov.

Ali poleg večje skrbi za lastno zdravje opažate tudi višjo okoljsko ozaveščenost potrošnikov?
Res je, potrošniki so čedalje bolj osveščeni in hkrati tudi zahtevni, v pozitivnem smislu. Zanima jih poreklo sestavin, njihova pridelava, poreklo dodatkov v izdelkih, način proizvodnje izdelkov, poraba energentov v teh procesih, sestava embalaže, možnosti recikliranja, sestavine v smislu zdravega prehranjevanja in še bi lahko našteval. Razvoj je šel že tako daleč, da lahko ponekod s skeniranjem kode na embalaži izdelka izvemo celo, s katere kmetije je določen izdelek ali surovina.

Bo to kmalu veljalo tudi za vaše izdelke?
Naj najprej poudarim, da v Žitu vidimo trajnostni razvoj kot pravilno dolgoročno usmeritev v živilsko predelovalni industriji. Ne le zaradi naših potrošnikov, ampak tudi zaradi našega planeta in ohranjanja naravnega ravnovesja. Prav je, da gremo proizvajalci v korak s potrošniki in njihovimi pričakovanji. V Žitu smo zato proaktivni, tako na področju osnovnih surovin, ki jih uporabljamo, kot tudi pri razvoju posameznih blagovnih znamk. Pri pšenici se tako že vrsto let aktivno vključujemo v žitno verigo v Sloveniji. Spodbujamo gojenje domače kakovostne pšenice in smo tudi največji odkupovalci kakovostne, doma pridelane pšenice. Kakovost naših kruhov in pekovskega peciva potrjujejo tako naši kupci z nakupi kot tudi številne nagrade, ki jih redno vsakoletno prejemamo na različnih tekmovanjih.

Zelenite tudi blagovne znamke.
Tovrstna posebna linija je Natura. Od slovenskih pridelovalcev odkupujemo tudi številna ekološko pridelana žita prav za to linijo, na primer ajdovo kašo in piro. Naši izdelki te linije promovirajo tudi slovenske pridelovalce, saj je njihova slika na etiketi živila. Blagovna znamka Natura je sinonim za zdrave naravne izdelke. Skupina Žito vzdržuje bio certifikat za cca 80 izdelkov.

So bio izdelki vaša razvojna usmeritev?
So. Uvajamo nove izdelke in linije za zdrav zajtrk, zdravo pripravo hrane, na primer iz linije Zlato polje, kot so kosmiči ali riži. Eden pomembnih gradnikov zdrave uravnotežene hrane so ravno kosmiči, primerni tako za hitro pripravo zdravega zajtrka kot tudi za številne kuharske izzive. Za zahtevne in osveščene potrošnike, ki posegajo po ekološko pridelani hrani, pripravljamo praktično popestritev vsakodnevnih obrokov z mešanico treh kosmičev v izboljšani kvaliteti.

Razvoj tovrstnih izdelkov najbrž pomeni nove proizvodne procese.
Seveda. Že na začetku proizvodnega procesa moramo slediti predpisom in zakonodaji, brez tega v naši industriji ne gre. Predpisane parametre nadgrajujemo z vrhunsko tehnologijo priprave izdelkov. Z lastnimi tehnologi in razvojnim oddelkom sledimo trendom, preizkušamo novosti in tako dodajamo vrednost izdelkom tudi v smislu trajnostnih izzivov. Proizvodni procesi so podprti z različnimi certifikati, s katerimi kupcem dokazujemo nivo zagotavljanja varnosti in kakovosti.

Ali merite trajnostne kazalnike?
Aktivnosti s področja trajnostnega razvoja smo v Skupini Žito začeli izvajati že pred leti. Sprva na področju upravljanja z vodo in energijo. Med drugim smo strehe nekaterih naših proizvodnih enot prekrili s solarnimi paneli in tako pridobivamo obnovljiv vir energije. Ločujemo odpadke, vključili smo se tudi v projekt Viški hrane, ki poteka po Sloveniji. Ponosni smo na kopico donatorskih in humanitarnih projektov, pri katerih sodelujemo ali pa jih izvajamo sami.

Letos nameravamo pričeti z merjenjem nekaterih ključnih kazalcev uspešnosti trajnostnega razvoja in družbene odgovornosti podjetja. Torej ne le na področju varovanja okolja in prihrankov energije, temveč tudi v odnosu podjetja do zaposlenih, potrošnikov in trga ter lokalnega okolja, kjer delujemo.

Če ne meriš in nimaš merljivih kazalnikov uspeha, ne moreš slediti svojemu napredku.

Omenili ste, da podpirate lokalno samooskrbo. Kakšno politiko imate do dobaviteljev?
Smo aktivni člani naše domače žitne verige, saj si želimo, da bi v Sloveniji pridelali čim več kakovostne pšenice, ki je osnovna surovina mnogim našim izdelkom. Dejstvo je, da v Žitu že sedaj odkupimo skoraj 50 % vse doma pridelane krušne pšenice in smo tako njen največji slovenski odkupovalec. Je pa treba poudariti, da določenih doma pridelanih surovin za naše potrebe ni vedno dovolj. Tako je potrebno poleg domačih surovin podpirati tudi domačo predelovalno industrijo in podjetja, ki nudijo delo. Pri dobaviteljih naših osnovnih surovin, kot so sladkor, kakavovo maslo, kakav, lešniki, smo pozorni na visoko kakovost surovin, zdravstveno in higiensko neoporečnost, bližino, kar v končni fazi pogosto vpliva tudi na ceno vhodnih surovin. Pozorni smo na naše transportne stroške. Kjer je le mogoče, jih poskušamo zmanjševati z aktivno in premišljeno načrtovano logistiko in z združevanjem prevozov. 

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.