Slovenija je pozabila na izgradnjo objektov za reciklažo odpadkov - EOL 96

Slovenija je pozabila na izgradnjo objektov za reciklažo odpadkov - EOL 96

Med komunalnimi podjetji |
 
Saubermacher je med tistimi podjetji v Sloveniji, ki se izrazito zaveda, kakšna surovinska baza so odpadki in da se mora država odločiti, kako bo spodbujala razvoj reciklažne industrije. Rudi Horvat, član uprave družbe Saubermacher Slovenija, podpira in spodbuja trajnostni razvoj na področju ravnanja z odpadki. Centri za ravnanje s komunalnimi odpadki so zrasli ali še rastejo, infrastrukture za reciklažo pa ni dovolj. Zato morajo tone odpadkov v izvoz, samo Saubermacher jih je lani izvozil okrog 56.000 ton. V tem letu pa bodo začeli z izgradnjo sodobnega centra za nevarne in nenevarne odpadke v Kidričevem in tako še utrdili svoj vodilni položaj na trgu z odpadki.
 
Rudi Horvat
Rudi Horvat

Po dveh letih ste prejeli okoljevarstveno dovoljenje in kmalu boste dobili tudi uporabno dovoljenje, tako da bo zgodba o izgradnji I. in II. faze CEROP-a zaokrožena. Kaj je pokazala izgradnja tega okoljskega objekta glede na ravnanje partnerjev na državni ravni, v regiji in glede na to, da se je v tem času že marsikaj spremenilo v sistemu ravnanja z odpadki?
Postopek izdaje okoljevarstvenega dovoljenja za II. fazo regijskega centra za ravnanje z odpadki se je začel v septembru leta 2012, ko smo oddali vlogo na ARSO in je bil z izdajo okoljevarstvenega dovoljenja končan v oktobru 2014. Naša sreča je bila, da je bila izgradnja regijskega centra razdeljena na dve fazi. Tako smo z okoljevarstvenim dovoljenjem, ki je bilo izdano po zaključku I. faze, kljub počasnosti pri izdaji novega dovoljenja lahko izvajali obdelavo in odlaganja odpadkov za pomurske občine. Pri tem moram izpostaviti, da se je v času izdaje okoljevarstvenega dovoljenja nekajkrat menjala zakonodaja. To je med drugim povzročilo, da je bilo potrebno kljub okoljevarstvenemu soglasju, pridobljenem pred začetkom izgradnje II. faze, ponoviti postopek javne razprave pred dokončno izdajo okoljevarstvenega dovoljenja. To, da ni bilo v času javne razprave nobenih nasprotovanj s strani kakršnih koli civilnih iniciativ, je bila sreča. Drugače se tega ne da opisati, saj bi v primeru pripomb lahko prišli v situacijo, da okoljevarstveno dovoljenje ne bi bilo izdano pravočasno. To bi pomenilo, v skrajni varianti, vračilo evropskih sredstev. Vsekakor mislim, da na državni ravni razmerja med organi, ki izdajajo dovoljenja za gradnjo, organi, ki sodelujejo v zapiranju finančne konstrukcije z evropskim sredstvi, in organi, ki morajo za takšen objekt izdati ustrezna uporabna in okoljevarstvenega dovoljenja, niso ustrezno, milo rečeno, usklajena.

Vendar ste k sreči poskusno obratovali. Kako ste bili uspešni pri uresničitvi enega osnovnih ciljev ravnanja z odpadki – povečati obseg ločenega zbiranja in zmanjšati količino odloženih odpadkov?. Kaj kažejo rezultati v pomurskih občinah za zadnja tri leta?
V regiji Pomurje se je pred začetkom gradnje centra za ravnanje z odpadki odlagalo skoraj 95 % vseh odpadkov. V letu 2002, ko je bil s podpisom medobčinske pogodbe dosežen dogovor o izgradnji regijskega centra za ravnanje z odpadki, je bilo ločeno zbiranje odpadkov uvedeno le v največjih urbanih centrih Pomurja. Zajelo je približno 20 % vseh gospodinjstev. V času do dokončanja izgradnja regijskega centra se je, zaradi sprememb zakonodaje in tudi vse večjega osveščanja prebivalstva, delež ločeno zbranih odpadkov močno povečal, kar je posledica skoraj 100 % vključitve prebivalcev v regiji v ločeno zbiranje odpadkov na izvoru. Takšna sprememba ima gledano z vidika investicije v izgradnjo regijskega centra za ravnanje z odpadki velik pomen. Planirane kapacitete objektov in naprav predvidene za količine mešanih komunalnih odpadkov so namreč dvakrat večje, kot je dejansko danes mešanih komunalnih odpadkov v regiji. V naš regijski center lahko danes sprejmemo v obdelavo tudi precej komunalnih odpadkov iz drugih regij. To pomeni, da bo za obvladovanje obdelave mešanih komunalnih odpadkov v Sloveniji dovolj največ pet regijskih centrov.

V Sloveniji še vedno odlagamo preveč odpadkov. Kaj ste dosegli v Pomurju in kako so uspešne občine?
Osnovni namen izgradnje regijskega centra je bil zmanjšati količine odlaganja odpadkov na odlagališčih. Z izgradnjo regijskega centra v Pomurju se je količina odloženih odpadkov zmanjšala na 26 % v letu 2013 in se še zmanjšuje.

Za kolikšen del sortiranih odpadkov zagotavljate predelavo oziroma reciklažo in kam gre preostanek? Zagotavljate sežig prek meje?
V okviru regijskega centra danes zagotavljamo obdelavo vseh komunalnih odpadkov iz regije. Pri tem mislim tako na mešane komunalne odpadke kot vse ločeno zbrane frakcije in biološke odpadke, za kar imamo več kot dovolj kapacitet. V obdelavo lahko prevzamemo odpadke tudi iz drugih regij. Problem, povezan z možnostjo sežiga odpadkov, zaenkrat, tako kot večina centrov v Sloveniji, rešujemo z izvozom oziroma sežigom teh odpadkov v Avstriji. Dejstvo je, da sežig odpadkov trenutno predstavlja pomemben strošek pri celotni obdelavi odpadkov.

Že v prvi fazi izgradnje centra ste zgradili kompostarno. S kakšnim produktom se lahko pohvalite? Ste razvili lastno blagovno znamko komposta in kakšno je zanimanje na trgu?
V podjetju se v veliki meri usmerjamo v prihodnje možnosti na področju obdelave in predelave odpadkov. Na tem področju imamo že določene uspehe, saj že dve leti iz bioloških odpadkov pridobivamo komposte I. kategorije. Zadovoljni smo, da se vse več Pomurcev odloča za nakup naših kompostov za uporabo v sadjarstvu, vrtnarstvu in tudi poljedelstvu.

V sistemu ravnanja z odpadno embalažo so vrzeli, rešitev še ni. S kakšnimi težavami se srečujete v Pomurju in kaj predlagate, da ne bi več prihajalo do kopičenja embalaže?
Težave, ki se pojavljajo s prevzemom embalaže, se zaenkrat v Pomurju še ne kažejo. Z embalažnimi družbami smo se uspeli dogovoriti, da se vsa embalaža z območja Pomurja presortira v okviru našega regijskega centra v skladu z letnimi pogodbami, ki jih imamo podpisane z vsemi družbami.

V času izgradnje CEROP-a je bilo več kritičnih odzivov občanov, češ da povzroča Center negativne vplive na okolje. Kakšne so razmere zdaj in kako ste rešili problem vi?
Zelo pomemben del našega poslovanja je sodelovanje z okoljem oziroma z občani, ki želijo dobiti od regijskega centra tekoče informacije o vsem dogajanju na tem področju. Zato je bil pri Občini Puconci, ki je domicilna občina, kjer se nahaja regijski center, ustanovljen odbor za spremljanje delovanja regijskega centra za ravnanje z odpadki. Z odborom se redno sestajamo in izmenjujemo informacije. Tudi zaradi tega v fazi javne obravnave ob izdaji okoljevarstvenega dovoljenja ni bilo s strani občanov dodatnih zahtev oziroma pripomb.

Kakšno odškodnino prejmeta letno obe KS, ker stoji CEROP na njihovem območju?
Ne glede na to, da danes zaradi obdelave odpadkov in sodobnih naprav, ki čistijo onesnažen zrak, ki nastaja pri procesih obdelave odpadkov, ni negativnih vplivov na okolje, mislim na širjenje smradu iz regijskega centra in odlagališča, smo se na ravni ustanoviteljev vseh občin Pomurja dogovorili, da se v ceno storitev vključi tudi t.i. odškodnina za degradacijo okolja. Ta se namenja glede na količino odloženih odpadkov vsako leto krajevnim skupnostim na območju regijskega centra.

Ali je CEROP res Zeleni rudnik Pomurja?
Danes v Pomurju in v širši regiji vse več ljudi Center pozna pod nazivom Zeleni rudnik Pomurja. Ob upoštevanju, da velik del odpadkov z obdelavo vračamo v obliki recikliranih frakcij v ponovno uporabo, je takšen naziv vse bolj upravičen in smiseln. Predvsem pri mladih. K nam prihajajo v velikem številu na oglede in obisk. Ime Zeleni rudnik Pomurja se pojavlja kot nekaj novega, kot nekaj, kar ni več povezano z odpadki in z nečim, kar je v okolju moteče in nepotrebno.

Na streho CEROP-a ste namestili sončno elektrarno. Kaj daje območju in kaj pomeni za poslovanje centra?
S pomočjo sončne elektrarne, ki prekriva s fotovoltaičnimi celicami pretežni del naših gradbenih objektov in kogeneracije, izkoriščamo za proizvodnjo elektrike in toplotne energije deponijski plin. Zagotavljamo si dovolj energije za vse potrebe regijskega centra, saj je skupna moč instaliranih naprav več kot 1 MW. To pa omogoča precejšnje znižanje stroškov poslovanja. To se pozna tudi v znižanju cene storitve obdelave, ki smo jo v mesecu novembru znižali za 25 %.

Kako razmišljate o prihodnosti CEROP-a, ko se bodo še bolj zmanjšale količine odpadkov? Zero Waste?
Prihodnost Zelenega rudnika Pomurja vidimo v tem, da bomo v prihodnje zaradi neizgrajenih regijskih centrov v Sloveniji lahko zapolnili zmanjšane količine odpadkov na regijski ravni z odpadki iz drugih regij. Sedanjo obdelavo odpadkov pa bomo razširili na predelavo, kar je nedvomno dodana vrednost.

Kaj bi morali v Sloveniji spremeniti v politiki ravnanja z odpadki?
V Sloveniji naj se končno sprejmejo zavezujoča pravila za vse, kar pomeni, da bo obdelava mešanih komunalnih odpadkov, pri kateri nastajajo največji stroški, možna le na način, kot je predviden z mehansko biološko obdelavo. Tako bodo cene storitev bistveno bolj poenotene na ravni celotne države. Občani pa bodo tudi zaradi relativno visokih cen in stroškov povezanih z obdelavo in odlaganjem odpadkov še bolj motivirani za ločeno zbiranje odpadkov na izvoru. 

Saubermacher se predstavlja kot vodilno podjetje v Sloveniji pri gospodarjenju z odpadki. S čim to utemeljujete – z razširjenostjo vaše poslovne mreže oziroma povezanih družb, z zbranimi količinami odpadkov in ponudbo storitev ali z rezultati predelave in reciklaže odpadkov?
Saubermacher je prepoznavna blagovna znamka v Avstriji in v Sloveniji. Angažirani smo pri varovanju okolja in imamo sodelavce, ki se popolnoma identificirajo s svojim podjetjem. Naše dejavnosti so usmerjene k iskanju okolju prijaznih rešitev za različne vrste odpadkov povzročiteljev, kot so gospodinjstva in gospodarski subjekti proizvodnih in storitvenih dejavnosti. S kakovostnimi storitvami, svetovanjem in strokovno izvedbo raznovrstnih storitev sledimo sodobnim trendom, a nam omogoča dinamično rast in nenehno prilagajanje novim tehnologijam. Smo inovativni in gradimo partnerski odnos do naših strank. To so naše konkurenčne prednosti.

To se zagotovo pozna tudi pri rezultatih poslovanja. Kako ste poslovno končali leto 2014 in kako ocenjujete izvajanje politike ravnanja z odpadki v državi?
Skupina Saubermacher Slovenija je na Slovenskem trgu že 25 let. Leta strme rasti in razvoja pa so v zadnjih letih bolj v znamenju zagotavljanja stabilnega poslovanja in borbe na precej nemirnem trgu. Kljub temu, da smo se v letu 2014 soočali s številnimi težavami naših kupcev, likvidacijami, prisilnimi poravnavami, pa tudi z neusmiljeno in nelojalno konkurenco na vsakem koraku, lahko rečemo, da smo poslovno leto 2014 zaključili v skladu s pričakovanji in zastavljenim planom.

In še razmere v državi vam niso šle na roko. Mislim na odpadke.
Izvajanje politike ravnanja z odpadki v Sloveniji najlažje opišemo z besedno zvezo teorija je eno, praksa pa drugo. Zagotovo se stvari premikajo na bolje. Vendar prepočasi. Na nekaterih segmentih, kot je ravnanje z odpadno embalažo, pa se ni spremenilo nič. Z gotovostjo lahko trdimo, da je izvajanje politike ravnanja z odpadki, glede na celotno zakonodajo, ustrezno le na področju logistike oziroma zbiranja odpadkov. Mislim na komunalne, nekomunalne in nevarne odpadke. V Sloveniji smo veliko energije porabili za ureditev in izgradnjo sistema ravnanja s komunalnimi odpadki, ki bo zaživel s 1.1.2016, pozabilo pa se je na prepotrebno infrastrukturo za ravnanje z ostalimi odpadki, to je na zagotavljanja reciklaže v Sloveniji. Ministrstvo za okolje in prostor bi moralo čimprej izdelati in objaviti revizijska poročila vseh Operativnih programov, ki veljajo na področju, ki ga pokriva Zakon o varstvu okolja. Hkrati pa sprejeti ustrezne ukrepe za razvoj reciklaže odpadkov in zagotovitev prepotrebnih virov industriji. Naša podjetja so pripravljena na ta izziv in mi smo že sprejeli potrebno razvojno strategijo.

A kakor veste, je Vlada obravnavala predvidene spremembe okoljske regulacija za glavne vrste odpadkov. Kaj bi morali v državi spremeniti, da bi bile spremembe impulz zlasti za ločeno zbiranje in za reciklažo? Kakšna bi morala biti nova strategija ravnanja z odpadki v Sloveniji?
Potrebno bi bilo razmejiti definicije Politika ravnanja z odpadki in Trajnostni razvoj na področju ravnanja z odpadki. Menim, da bi bilo potrebno opustiti pojem Politika ravnanja z odpadki in se osredotočiti na ustrezno izpeljavo politike trajnostnega razvoja. Trajnostni razvoj je potrebno razumeti in ga je mogoče doseči s pomočjo sodelovanja in interakcij med potrošniki, komunalnimi podjetji, gospodarskimi akterji, privatnimi podjetji, ki delujemo v tej branži, in regijskimi centri, ki se gradijo z državnim in evropskim denarjem. Nemudoma je potrebno sprejeti ustrezne ukrepe za trajnostno politiko snovnih tokov v smeri zadrževanja odpadkov=virov v Sloveniji in krepitve recikliranja na napravah v Sloveniji. Zanimivo je, da se vsi ukrepi na področju doseganja predpisanih ciljev ločenega zbiranja in recikliranja opravičujejo s dejstvom, da povzročitelj plača. Smer razvoja mora biti takšna, da so proizvajalci, ki dajejo izdelke na trg, odgovorni za njegov celotni in življenjski ciklus in da zagotovijo možnost predelave. Vsi poznamo zgodbo o reciklaži odpadne embalaže, ki pa je večplastna.

Kakšne rezultate ste dosegli pri ločenem zbiranju papirja, kovin, plastike in stekla in ali je realno, da se na celotnem ozemlju Slovenije za te odpadke uredi ločeno zbiranje v tem letu?
Pri ločenem zbiranju odpadne embalaže in ločenih frakcij dosegamo dobre rezultate, saj se iz leta v leto zmanjšuje delež mešanih komunalnih odpadkov. V letu 2012 je znašal 47,38 % vseh zbranih komunalnih odpadkov, v letu 2013 42,30 %, v letu 2014 pa 38,83 %. Delež mešane embalaže se vsako leto povečuje, iz 12,15 % v letu 2012 na 15,00 % v letu 2014. Prav tako se povečuje delež odpadnega papirja, ki je v letu 2012 znašal 8,91 %, v letu 2014 pa 10,47 %. Stekla, ki je v letu 2014 znašal 6,57 %, biološko razgradljivi odpadki pa so v letu 2012 zavzemali 16,53 %, v letu 2014 pa 20,53 %. Kosovni odpadki se ne spreminjajo in znašajo cca. 8 %, nevarni odpadki so pod 0,5 %. V številkah to pomeni na primer pri mešanih komunalnih odpadkih pri naših občinah zmanjšanje od 6900 ton v letu 2012 na 5735 ton v letu 2014, torej za več kot 1165 ton.

Bodo letos kakšne spremembe?
V letu 2015 bomo aktivnosti na področju ločevanja odpadkov še pospeševali z ozaveščanjem povzročiteljev odpadkov, z vzpostavitvijo zbirnih centrov, s spremembami standardov odvozov in z zmanjševanjem števila letnih odvozov mešanih komunalnih odpadkov. Čim več vrst komunalnih odpadkov bomo zbrali od povzročiteljev. Po tej poti pričakujemo nadaljnje zmanjševanje deleža mešanih komunalnih odpadkov ter povečevanje deleža odpadne embalaže in ločenih frakcij. Za dosego tega cilja smo v jeseni lanskega leta izdelali za vse naše občine analizo sestave mešanih komunalnih odpadkov.

Kljub številnim pobudam ostaja problematika ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili izziv za državo in verigo vključenih. Kako se ta problem kaže v vašem poslovanju?
V letu 2011 je bil dosežen dogovor o izvajanju skupnega načrta ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili. Podpisalo ga je 19 zavezancev (proizvajalci/uvozniki vozil), ki so takrat pokrivali 99-odstotni tržni delež v Sloveniji. Cilj je bil, da se zagotovi ustrezna učinkovitost izvajanja politike reciklaže izrabljenih motornih vozil. Omeniti je potrebno, da gre izključno za vozila, ki ne presegajo skupne mase 3,5t. Na žalost se zadeva ni dobro razvila, ker država dopušča vzporedni sistem ravnanja z izrabljenimi motornimi vozili, ki shemi Ekomobil onemogoča dostop do vseh vozil, ki jih lastniki predajo v uničenje. Druga plat resnice pa je, da ogromno vozil ponikne na črnem trgu. Ocenjujemo, da okrog 30.000 vozil/leto. Imamo sistem, za katerega je več kot očitno, da ga bo potrebno izboljšati, spremeniti. To ne bo možno brez ustreznega medresorskega dogovora med okoljskim, prometnim in finančnim ministrstvom. Obstajati mora volja po tej spremembi. Upamo, da se bo do tega prišlo v letošnjem letu, ker bi na ta način pridobili prepotrebne reciklate iz izrabljenih motornih vozil v Sloveniji.

Vaše poslovno geslo je Za življenje vredno okolje. Katere težave najbolj vplivajo na stopnjo reciklaže v državi in kako bi lahko spodbudili razvoj reciklažne panoge?
Na stopnjo reciklaže najbolj vpliva nihanje cen na trgu sekundarnih surovin. Spomnimo se dogodkov iz leta 2008. Potrebno bi bilo združiti masne tokove, v celoti izkoristiti že zgrajene naprave v Sloveniji ter izgraditi ustrezne nove naprave za reciklažo različnih vrst odpadkov, tudi industrijskih, tekočih in drugih.

Koliko odpadkov izvozite in kaj vam to pomeni v poslovanju?
Izvozimo približno polovico vseh naših zbranih odpadkov, kar v letu 2014 pomeni cca 56.000 ton odpadkov, in to skupaj nevarnih in nenevarnih. V strukturi našega poslovanja to pomeni 40% delež.

Med vašimi storitvami je tudi prevzem blata iz čistilnih naprav. Kako ste pri tem uspešni in kakšne količine zberete?
V podjetju Saubermacher v Sloveniji letno zberemo cca. 32.000 t blata iz čistilnih naprav, kar predstavlja približno polovico vsega blata, ki nastane na čistilnih napravah v Sloveniji. Večina blata se obdela v tujini, ker v Sloveniji ni dovolj rešitev, ki bi omogočale obdelavo blata v skladu z veljavno okoljevarstveno zakonodajo. Kapacitete za obdelavo blata v Sloveniji so na papirju večje, saj ga imajo tudi bioplinarne, ki pa se obdelave blata ne lotevajo zaradi težkih kovin v blatu in kasneje v digestatu. V zadnjem času se pojavljajo nove tehnologije v Sloveniji. Produkt obdelave je kompozit iz mulja in pepela, ki se uporablja kot zasipni oziroma prekrivni material. Pri tem pa je po mojem mnenju vprašljiva usklajenost z obstoječo zakonodajo, ki omogoča pripravo produktov le iz inertnih materialov.

Kako bi lahko Slovenija učinkovito uredila ravnanje z odpadno embalažo in kakšna je pri tem vloga MOP-a, shem in komunalnih podjetij, saj so interesi zelo različni?
O tem ste že sami veliko pisali konec preteklega leta. Predlogi so znani, dobri so. Upamo, da bo ministrstvo prisluhnilo in enkrat dokončno spremenilo sistem po vzoru evropskih držav.

Kako boste zaokrožili projekt posodobitve Centra za ravnanje z nevarnimi in nenevarnimi odpadki v Kidričevem?
V podjetju Saubermacher Slovenija d.o.o. bomo v kratkem začeli z izgradnjo sodobnega centra za ravnanje z nevarnimi in nenevarnimi odpadki. Osnovni pogoj za opravljanje katerekoli dejavnosti, povezane z ravnanjem z odpadki, je prostor, na katerem je možno odpadke skladno z zakonodajo, varno in po pravilih stroke ustrezno reciklirati. S tem objektom za ravnanje z nevarnimi odpadki bomo zagotovili industriji v Sloveniji in širši regiji ustrezne poslovne priložnosti za sodelovanje in ravnanje z njihovimi odpadki. In to na način, ki bo najmanj moteč za okolje in življenje ljudi. Kot podjetje, zavezano k razvoju in nenehnemu izboljševanju pogojev za delo in varnosti poslovanja, smo se odločili, da bomo navkljub gospodarski krizi pristopili k izgradnji oziroma posodobitvi obstoječega centra v Kidričevem. Ta bo z najmodernejšo opremo zagotavljal varovanje okolja in kvaliteto življenja zaposlenih. Ob tem ni zanemarljivo dejstvo, da bomo s tem še naprej zagotavljali delovna mesta zaposlenim, ki prihajajo na delo tako iz Kidričevega kot iz okoliških občin. V prihodnosti pa ne izključujemo možnost novih delovnih mest.

Načrti v letu 2015?
V letu 2015 začnemo z intenzivnim uresničevanjem na novo zastavljene strategije podjetja. Še bolj se usmerjamo k razvoju in ponudbi storitev in produktov za naše kupce. Samo tako bomo lahko zagotavljali tudi v letu 2015 obseg našega poslovanja na nivoju, kot je bil lani. Kljub številnim že prej omenjenim težavam, s katerimi se dnevno soočamo na trgu, je naša pot začrtana dokaj jasno. Mislim na razvoj in investicije, s katerimi bomo nadaljevali. Menim namreč, da je to edina prava podlaga za prihodnost. 

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.