Več kot milijarda evrov za blaženje podnebnih sprememb v Sloveniji - EOL 96

Več kot milijarda evrov za blaženje podnebnih sprememb v Sloveniji - EOL 96

Operativni program zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov | mag. Vanesa Čanji |
 
Skupni javnofinančni odhodki za izvedbo Operativni program zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v obdobju 2014−2020, ki ga je vlada sprejela sredi decembra, so ocenjeni na 1,019 milijarde EUR. Na vladi hkrati hitijo s pojasnili, da so na vseh področjih spodbude sočasno namenjene doseganju drugih ciljev sektorskih politik na področju energetike, prometa, kmetijstva in ravnanja z odpadki ter razvojnih ciljev države. Operativni program zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 torej opredeljuje slovenske ukrepe zmanjševanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 iz podnebno energetskega svežnja EU.
 

DimnikiCilj Slovenije do leta 2020 je, da se emisije toplogrednih plinov ne bodo povečale za več kakor 4 % glede na leto 2005 oziroma da bodo leta 2020 manjše od vrednosti 12.117 kt CO2 ekv. Od leta 2015 dalje bodo izračuni emisij toplogrednih plinov upoštevali vrednost potenciala globalnega segrevanja iz 4. poročila medvladnega foruma o podnebnih spremembah (IPCC), kar posledično pomeni, da bo potrebno ustrezno uskladiti izračune absolutnih letnih obveznosti zmanjšanja emsij toplogrednih plinov.

Obveznost zmanjšanja emisij toplogrednih plinov iz Odločbe 406/2009/ES se nanaša na emisijo ogljikovega dioksida, metana, dušikovega oksida, fluoriranih ogljikovodikov, perfluoriranih ogljikovodikov in žveplovega heksafluorida izraženih v tonah ekvivalenta dioksida iz zgorevanja goriv in ubežnih emisij iz goriv, industrijskih procesov, uporabe in drugih proizvodov, kmetijstva in odpadkov. Program se omejuje na sektorje iz navedene odločbe in zato ne načrtuje ukrepov v sektorjih, zajetih v shemi trgovanja z emisijami, prav tako ne ukrepov za zmanjšanje posrednih emisij iz rabe električne energije.

Operativni program se torej osredotoča predvsem na sektorje, ki predstavljajo največje deleže v emisijah izven evropske sheme trgovanja z emisijami: stavbe, promet, kmetijstvo in odpadke. Cilje do 2020 določa tudi s pogledom do leta 2030, saj so za pripravo programa ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020 pomembne tudi dolgoročne ambicije podnebne politike do leta 2030 in tudi do leta 2050.

Indikativni sektorski cilji zmanjšanja emisij toplogrednih plinov so:

  • v prometu zaustaviti hitro rast emisij, da se ne bodo povečale za več kakor 18 % do leta 2030 glede na leto 2005 (kar pomeni zmanjšanje za 15 % do leta 2030 glede na leto 2008) s ciljem zmanjšanja emisij do leta 2050 za 90 %;
  • v široki rabi zmanjšanje za 66 % do 2030 glede na leto 2005 s ciljem brezogljične rabe energije v sektorju do leta 2050;
  • v kmetijstvu je cilj obvladovanje emisij TGP na ravni do največ +6 % do leta 2030 glede na leto 2005 ob hkratnem povečanju samooskrbe Slovenije s hrano in zagotavljanju prehranske varnosti;
  • v industriji zmanjšanje emisij za 32 % do 2030 glede na leto 2005 s ciljem zmanjšanja do leta 2050 za 90 %;
  • pri ravnanju z odpadki zmanjšanje za 57 % do leta 2030 glede na leto 2005; s ciljem zmanjšanja emisij do leta 2050 za 90 %;
  • v energetiki (prevladujejo ubežne emisije) cilj, da se emisije zmanjšajo za 16 % do leta 2030 s ciljem brezogljične oskrbe z energijo do leta 2050.

Trenutno stanje

Emisije toplogrednih plinov iz sektorjev, za katere velja obveznost iz Odločbe 406/2009/ES, so leta 2011 znašale 11.515 kt CO2 ekv in so pomenile 59 % skupnih emisij toplogrednih plinov Slovenije. Skupno je bilo v letu 2011 v Sloveniji v ozračje emitiranih 19.509 kt CO2 ekv emisij toplogrednih plinov.

V strukturi emisij toplogrednih plinov je imel v letu 2011 največji delež CO2 (71,1 %), katerega glavni vir je promet, nato zgorevanje goriv v gospodinjstvih in storitvenih dejavnostih. Metan prispeva 17,1 %, glavna vira sta kmetijstvo in ravnanje z odpadki. Dušikov oksid prispeva 9,6 %, glavni vir je kmetijstvo. Emisije F-plinov (HFC, PFC in SF6) prispevajo 2,3 % vseh emisij, edini vir so industrijski procesi.

Med emisijami iz sektorjev je imel v letu 2011 največji delež sektor promet: 49,5 %, sledita raba goriv v gospodinjstvih in storitvenih dejavnostih s 17,0 % in kmetijstvo s 16,5 %. Gibanje emisij je zelo različno po sektorjih: od leta 2005 do 2011 so se povečale emisije iz prometa, in sicer za 28,7 %, zmanjšale pa so se emisije iz rabe goriv v gospodinjstvih in storitvenih dejavnostih za 24,4 % in kmetijstva za 5,1 %.

Zelena rast gospodarstva

Pripravljavci ukrepov so prepričani, da omogočajo prehod na nizkoogljično gospodarstvo, ki v celoti ločuje gospodarsko rast od emisij toplogrednih plinov: izboljšuje učinkovitost rabe virov, znižuje toplogredne pline, z učinkovitostjo in inovacijami izboljšuje konkurenčnost ter spodbuja rast in zaposlenost. Za slovensko gospodarstvo je sicer značilen izrazit razklop med rastjo BDP in emisijami toplogrednih plinov, ne pa tudi razklop med gospodarsko rastjo in skupno rabo materialnih virov, kar je za doseganje ciljev zmanjšanja emisij toplogrednih plinov in dolgoročno konkurenčnost ključno.

Ukrepi za spodbujanje zelene rasti gospodarstva so osredotočeni na naslednja področja: trajnostno potrošnjo in proizvodnjo, podporo raziskavam in inovacijam ter zmanjšanje okolju škodljivih subvencij in pravilna določitev cen.

Pripravljavci napovedujejo, da bodo subvencije, ki spodbujajo neučinkovito rabo fosilnih goriv in so v nasprotju s cilji zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, postopoma znatno zmanjšane . Za ohranjanje konkurenčnosti proizvodnih subjektov in preprečevanje energijske revščine - da bo pritisk na stroške za rabo goriv ublažen - bo ukrep dopolnjen s spodbudami za povečanje učinkovitosti rabe goriv.

Energetska sanacija stavb

Energetska sanacija stavb naj bi bila priložnost za hitro gospodarsko rast in ponovni zagon gospodarstva ter znatno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Da bi izboljšali učinkovitost obstoječih ukrepov in povečali obseg investicij na tem področju, je pri spodbujanju energetske sanacije stavb v javnem sektorju treba izboljšati finančni vzvod (razmerje med subvencijami in spodbujenimi investicijami) z 1:1,2 v letu 2012 na najmanj 1:3 v letu 2020 z okrepitvijo izvajanja energetskega pogodbeništva. Načrtovani so ukrepi, s katerimi bi zagotovili večjo dostopnosti povratnih sredstev, kakor tudi virov namenskih povratnih sredstev mednarodnih finančnih institucij. S tem naj bi bil omogočen večji obseg energetske sanacije stavb v vseh sektorjih. Ker se investicije odplačajo z zmanjšanjem stroškov za goriva, se predvideva, da bodo učinki na konkurenčnost in gospodarsko rast znatni in dolgoročni.

Promet

Ključni sektor pri doseganju državnih ciljev do leta 2020 je promet. Ukrepi na tem področju bodo usmerjeni v obvladovanje emisij toplogrednih plinov, zato sta ključna krepitev aktivnosti in dosledno izvajanje ukrepov, zlasti pa:

  • promocija in konkurenčnost javnega potniškega prometa;
  • spodbujanje trajnostnega tovornega prometa;
  • povečanje energetske učinkovitosti cestnih motornih vozil in
  • spodbujanje nemotoriziranih oblik prometa.

Doslej sprejeti ukrepi so nadgrajeni s spremembami sistema koncesij, cenovne politike in sistema subvencioniranja v javnem potniškem prometu ter s spremembami sistema povračila za prevoz na delo in povračila potnih stroškov. Ključna bo tudi postopna ukinitev subvencij za rabo goriva/vračila trošarine v povezavi z uveljavljanjem novih ukrepov: shemo prostovoljnih obveznosti in finančnih spodbud za povečanje učinkovitosti rabe energij.

Kmetijstvo

Na področju kmetijstva je dolgoročni cilj obvladovanje emisij toplogrednih plinov ob povečanju samooskrbe Slovenije s hrano in ob ohranitvi površine kmetijske zemlje v uporabi. Za doseganje tega cilja je treba zmanjšati emisije na enoto pridelane hrane. Glede na naravne danosti za kmetovanje in strukturo emisij toplogrednih plinov v kmetijstvu je to še posebej pomembno pri pridelavi kravjega mleka ter prireji mesa goveda in drobnice.

Financiranje

Skupni javnofinančni stroški operativni program v obdobju 2014−2020 so ocenjeni na 1,019 milijarde EUR. Za izvajanje programa v okviru že sprejetih odločitev je 1,131 milijarde EUR sredstev že načrtovanih v okviru predhodno potrjenih programov na posameznih področjih in/ali razporejenih za namene blaženja podnebnih sprememb iz sredstev evropskih strukturnih in investicijskih skladov v finančni perspektivi 2014−2020 v okviru programov v pripravi (v okviru Operativnega programa za izvajanje kohezijske politike EU 2014−2020 in Programa razvoja podeželja 2014−2020).


 Celoten članek v pdf obliki.

Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija
iz evropskega sklada za regionalni razvoj. Sofinanciranje spletne strani je bilo pridobljeno preko Vavčerja za digitalni marketing.