|
 
V sodelovanju z Ministrstvom za okolje in prostor objavljamo odgovore na aktualna vprašanja podjetij, ustanov, bralcev in revije EOL. Tokrat je MOP odgovoril na vprašanja, kaj se dogaja s koncesijami za uporabo geotermalnih vod, o stališčih Slovenije do sprememb direktiv pri ravnanju z odpadki, o tržnih deležih pri ravnanju z odpadno embalažo in o tem, kaj bo za degradirana območja Slovenija storila v svetovnem letu tal.
 

Slovenija je izrazila le pomisleke o ambicioznosti ciljev

Vlada je obravnavala predloge sprememb direktiv pri ravnanju z odpadki, embalaži in odpadni embalaži, odlaganju na odlagališčih, o IMV, baterijah in akumulatorjih in odpadni električni in elektronski opremi. Katere usmeritve bo upošteval MOP pri vzpostavljanju novih temeljev za ravnanje z odpadki v državi?

Vlada je na 12. redni seji, dne 4.12.2014 obravnavala predlog stališča k zadevi Predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2008/98/ES o odpadkih, 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, 1999/31/ES o odlaganju na odlagališčih, 2000/53/ES o izrabljenih vozilih, 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi – 11598/14 (in ne predlog spremembe nekaterih direktiv o odpadkih) in sprejela naslednje stališče:

»Republika Slovenija podpira predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi direktiv 2008/98/ES o odpadkih, 94/62/ES o embalaži in odpadni embalaži, 1999/31/ES o odlaganju na odlagališčih, 2000/53/ES o izrabljenih vozilih, 2006/66/ES o baterijah in akumulatorjih ter odpadnih baterijah in akumulatorjih ter 2012/19/EU o odpadni električni in elektronski opremi, z vidika dodatnih prizadevanj Komisije za uveljavljanje hierarhije ravnanja z odpadki, ki na prvo mesto postavlja preprečevanje odpadkov, na zadnje pa njihovo odlaganje. Ravnanje z odpadki skupaj z načrtovanjem izdelkov, trajnostno potrošnjo ter določanjem cenovnih razmerij med primarnimi in sekundarnimi viri sestavlja mozaik uveljavljanja krožnega gospodarstva.

Republika Slovenija načeloma podpira spremembe EU ciljev na področju preprečevanja odpadkov in njihovega recikliranja, vendar menimo, da je za določitev tako ambicioznih ciljev v predlaganem časovnem okvirju potrebno predhodno izvesti analizo stroškov in koristi na nivoju vsake posamezne države članice ter upoštevati trenutne dejanske razmere na področju ravnanja z odpadki v posamezni državi članici, vključno z razpoložljivimi kadrovskimi in finančnimi viri. V nasprotnem primeru Republika Slovenija podpira bodisi podaljšanje časovnega okvirja za doseganje predlaganih ciljev recikliranja odpadkov ali pa postavitev bolj realnih ciljev, ki bi upoštevali razlike med posameznimi državami članicami.

Republika Slovenija podpira obvezno ločeno zbiranje bioloških odpadkov do leta 2015, načelno pa tudi cilje preprečevanja nastajanja odpadkov. Navkljub temu je Republika Slovenija zadržana do določitve konkretnega cilja preprečevanja nastajanja živilskih odpadkov v celotni prehranski verigi.

Republika Slovenija podpira zmanjševanje odlaganja komunalnih odpadkov na odlagališčih za nenevarne odpadke, vendar pa glede na trenutne rezultate odlaganja odpadkov in stanje zgrajene infrastrukture izraža pomislek tako glede časovnega okvira za doseganje predlaganih ciljev zmanjševanja odlaganja komunalnih odpadkov na odlagališčih za nenevarne odpadke, kot tudi glede njihove višine.

Glede predlogov sprememb za zagotavljanje kakovosti podatkov za preverjanje izpolnjevanja zastavljenih okoljskih ciljev bo Republika Slovenija podpirala predloge v okviru razumnih rešitev, ki državam članicam ne bodo predstavljale prevelikih dodatnih administrativnih in predvsem finančnih bremen.

Republika Slovenija podpira določbe glede minimalne stopnje uskladitve shem razširjene odgovornosti proizvajalcev ne zgolj zaradi večje harmonizacije implementacije teh shem v državah članicah, ampak tudi zaradi zagotovitve boljšega zakonodajnega okolja, ki bo posredno prispevalo tudi k izboljšanju učinkovitosti direktiv, na podlagi katerih so te sheme uveljavljene.«

Za prenos direktive ni predviden sprejem novih predpisov, potrebna pa bo sprememba Zakona o varstvu okolja (ZVO-1) ter nekaterih podzakonskih predpisov o odpadkih. V skladu s svojim Poslovnikom je vlada stališče posredovala v obravnavo tudi v DZ in DS, kjer so vsi pristojni odbori podali pozitivno mnenje na stališče.

Preden na MOP sploh lahko načrtujemo potrebne spremembe veljavne zakonodaje, mora biti postopek obravnave predloga direktive zaključen tako na Svetu kot v EP. Poleg tega je decembra 2014 EK v Strasbourgu predstavila svoj delovni program za 2015, v katerem je napovedala umik obstoječega predloga paketa o krožnem gospodarstvu, vključno s predlogom direktive o spremembi šestih direktiv o odpadkih, in do konca leta pripravo novega, še bolj ambicioznega predloga, v katerem naj bi bili celostno naslovljeni elementi krožnega gospodarstva zlasti tako, da bo upoštevan celotni življenjski krog proizvodov in ne bodo naslovljeni le odpadki. To informacijo je EK podala tudi na Svetu ministrov za okolje v decembru 2014. Svoje mnenje na predstavljen program mora podati še EP, vendar ni pričakovati sprememb. V tem primeru se bo obravnava predloga direktive ustavila tako na Svetu kot v EP. Ministrica za okolje in prostor Irena Majcen se je decembra 2014 pridružila skupnemu pismu skupine DČ, v katerem so pozvali Komisijo, naj nadaljuje s pogajanji na obstoječem predlogu zakonodaje o odpadkih ter s prizadevanji za prehod v krožno gospodarstvo. Slovenija je ves čas podpirala celotni paket krožnega gospodarstva. Pomisleke smo izrazili le glede ambicioznosti novih okoljskih ciljev glede ravnanja z odpadki oziroma časovnice za njihovo doseganje, vendar menimo, da to še ni razlog za umik celotnega paketa.

Sistem ravnanja z odpadno embalažo v Sloveniji še vedno kaže številne vrzeli, se je pa v letu 2014 zelo spremenil tržni položaj nekaterih shem. Kakšni so novi tržni deleži shem in kako bo MOP reguliral to področje?

V skladu z 11. do 13. členom Uredbe o ravnanju z embalažo in odpadno embalažo se podatki o dajanju embalaže v promet, potrebni za določitev deležev prevzemanja OE od IJS, pridobijo v skladu z Uredbo o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi nastajanja odpadne embalaže. Na podlagi sklepa Projektne delovne skupine za pripravo normativov za prevzem odpadne embalaže od izvajalcev javne službe zbiranja komunalnih odpadkov, sprejetega na 5. sestanku te delovne skupine, dne 27. 03. 2012, se deleži za posamezno koledarsko leto od leta 2012 dalje izračunajo na podlagi podatkov o dajanju embalaže v promet v prvem četrtletju tega koledarskega leta. Te podatke MOP pridobi od FURS (prej CURS), in sicer šele po zaključenem obračunu okoljske dajatve za to obdobje. Novi tržni deleži shem bodo tako znani šele po zaključku prvega četrtletja tega leta.

V skladu s Programom dela vlade bi moral biti predlog sprememb veljavne zakonodaje pripravljen že l. 2014, vendar predloga, ki bi celovito reševal vse težave, do tega roka ni bilo mogoče pripraviti za predložitev v vladno proceduro. Ključni problemi so: zagotavljanje pravilnih podatkov o količini embalaže, dane v promet, zagotavljanje ustrezne višine embalažnine, število DROE, pogoji za ustanovitev DROE, razmejitev pristojnosti IJS in DROE, nemoteno in redno prevzemanje ločeno zbrane komunalne odpadne embalaže od IJS v nadaljnje ravnanje, določitev razmerja med DROE in izvajalci sortiranja / obdelave odpadne embalaže, izvajanje razširjene odgovornosti proizvajalca v skladu z zahtevami iz Direktive 2008/98/ES o odpadkih, doseganje ciljev recikliranja po posameznih embalažnih materialih (zlasti les). Eden od ciljev, ki mu želimo slediti pri pripravi sprememb zakonodaje, je tudi ta, da spremembe v sistemu ravnanja z odpadno embalažo ne bodo povzročile novih finančnih obremenitev za končne uporabnike embalaže.

Konkretni predlogi sprememb zakonodaje še niso pripravljeni. Ugotavljamo pa, da bodo za bolj korenite spremembe potrebne tudi določene spremembe Zakona o varstvu okolja, s katerimi bomo bolj natančno uredili koncept razširjene odgovornosti proizvajalcev.

Načrtuje se torej zakonodaja, ki bo izvršljiva in bo preprečevala načrtna odstopanja od predpisanih norm v čim večji meri. Res pa je, da sistem razširjene odgovornosti proizvajalcev ne more delovati uspešno brez večje vključenosti oseb, ki morajo zagotavljati predpisano ravnanje, in njihovega proaktivnega delovanja. Zavezanci za zagotavljanje ravnanja z odpadno embalažo bi se morali zavedati, da se njihove obveznosti ne končajo s plačilom embalažnine, ampak imajo pravico in dolžnost, da vplivajo na to, na kakšen način in v kolikšni meri se njihove obveznosti tudi dejansko izpolnjujejo, in sicer tako z ekonomskega kot okoljskega vidika.

Koncesij ni zaradi nižanja gladine termalne vode

Možnosti za večji prispevek geotermalne energije h končni energiji iz obnovljivih virov energije so v Sloveniji premalo izkoriščene, v Pomurju pa se vprašujejo, kdaj bodo znane odločitve o koncesijah za uporabo geotermalnih voda? Katere kriterije bo upoštevalo ministrstvo pri podelitvi koncesij in kaj je ovira, da potencialni partnerji v Pomurju ne morejo do koncesij za uporabo geotermalne vode?

Trenutno je glavna ovira za podeljevanje novih koncesij nižanje gladine termalne vode. To je bilo ugotovljeno že ob pripravi prvega načrta upravljanja z vodami. Zato Uredba o načrtu upravljanja voda za vodni območji Donave in Jadranskega morja (Uradni list RS, št. 61/11) določa, kje se ne more podeljevati novih pravic za črpanje termalne vode. Pri pripravi novega načrta bomo vsekakor kot pogoj predlagali tudi reinjekcijo v določenem odstotku.

Letos sistemski pristop k sanaciji degradiranih tal

Leto 2015 je razglašeno za svetovno leto tal. Znani so podatki o površini degradiranih območij, ki jih naj bi bilo v Sloveniji okrog 1000 ha. Ali so oziroma bodo sprejeti ukrepi, ki bi degradirana območja postopno sanirala za razvoj novih dejavnosti in kakšna je pri tem vloga lokalnih skupnosti?

Evropska komisija in OZN sta v letu 2013 dali pobudo za organiziranje Mednarodnega leta tal, ki poteka v letu 2015. Mednarodno leto tal bo služilo kot platforma za ozaveščanje o pomenu trajnostnega upravljanja s tlemi z namenom ohranjanja ekosistemov in boljše prilaganje na podnebne spremembe za sedanje in prihodnje generacije. V Sloveniji bomo s pomočjo različnih strokovnih združenj pripravili več posvetov in delavnic, prav tako se bomo udeležili nekaterih strokovnih posvetov na ravni Evropske komisije.

Po podatkih študije »Sonaravna sanacija okoljskih bremen kot trajnostno razvojna priložnost Slovenije«, ki jo je v letu 2012 izdelala Filozofska fakulteta v Ljubljani, je v Sloveniji preko 190 območij, ki so degradirana zaradi različnih dejavnosti. Od tega je 65 % območij, ki so degradirana zaradi industrijske dejavnosti, 13 % zaradi vojaške dejavnosti, 16 % zaradi transportne dejavnosti in 6 % zaradi rudarske dejavnosti. Navedena območja se razprostirajo v 82 občinah, kjer po regijah prednjačita Osrednja Slovenija in Primorska.

Ministrstvo bo v letu 2015 pristopilo k sistemskemu reševanju te problematike, saj pričakujemo, da bomo do konca leta 2015 pripravili Uredbo o tleh, ki bo osnova za določitev stopnje onesnaženosti tal. Na podlagi sprejetih standardov kakovosti tal bo lahko vlada sprejela posamične programe ukrepov za degradirano območje, kjer bodo presežene alarmne in kritične vrednosti posameznih parametrov.

V letu 2016 bomo na podlagi sprejetih standardov kakovosti tal pričeli z identifikacijo degradiranih območij, na katerih bo potrebno izvajati sanacijske ukrepe, pri čemer bo potrebno zagotoviti sistemski vir financiranja ukrepov tam, kjer je za sanacijo odgovorna država. Pri tem je potrebno poudariti, da je za sanacijo degradiranega območja odgovoren povzročitelj onesnaženja oziroma degradacije.

Vloga lokalnih skupnosti pri sanaciji degradiranih območij je zelo pomembna, saj se bodo različni sanacijski ukrepi in s tem nove razvojne možnosti prostora odvijale prav preko občinskih prostorskih načrtov in občinskih podrobnih prostorskih načrtov.