Evropska unija je leta 2025 za uvoz fosilnih goriv iz držav zunaj EU namenila 296 milijard evrov neto, kar je tretjino več kot leta 2015, čeprav se je količina uvožene energije v tem obdobju zmanjšala za desetino. Analiza nemškega inštituta Öko-Institut, pripravljena po naročilu organizacije WWF Nemčija, kaže, da bi lahko Nemčija z elektrifikacijo, obnovljivimi viri energije in večjo energetsko učinkovitostjo bistveno zmanjšala stroške in odvisnost od uvoza, poroča Haufe.
Evropska odvisnost od fosilnih goriv ostaja velika tudi z vidika stroškov. Leta 2025 je EU za neto uvoz fosilne energije plačala 296 milijard evrov. Največji delež stroškov predstavlja mineralno olje, skupaj z zemeljskim plinom pa ti dve energenti ustvarjata skoraj 90 odstotkov vseh neto uvoznih stroškov. Uvoz premoga se medtem zmanjšuje – med letoma 2015 in 2025 je upadel za približno 60 odstotkov.
Podatki iz analize, ki sta jo pripravila Felix Christian Matthes in Hauke Hermann iz inštituta Öko-Institut, kažejo tudi na izrazito cenovno nestanovitnost zemeljskega plina. V kriznem letu 2022 so se evropski stroški njegovega uvoza v primerjavi z letom 2015 povečali skoraj za 6,5-krat. Avtorja za leto 2026 ponovno napovedujeta občutno povečanje skupnih stroškov uvoza, ki bi lahko dosegli najmanj raven iz leta 2024.
Nemčija za uvoz fosilnih goriv namenila 76 milijard evrov
Tudi Nemčija ostaja močno odvisna od uvoza. Z njim pokriva celotno potrebo po mineralnem olju in približno 90 odstotkov potreb po zemeljskem plinu. Povprečni letni neto stroški uvoza fosilnih goriv so med letoma 2015 in 2021 znašali 61 milijard evrov. Leta 2022 so se povzpeli na 143 milijard evrov, leta 2025 pa so znašali 76 milijard evrov.
Največji delež stroškov odpade na promet, ki predstavlja 34 odstotkov nemških neto stroškov uvoza fosilnih goriv. Sledijo industrija s 25 odstotki, energetika s 17 odstotki in gospodinjstva s 16 odstotki.
Elektrifikacija največji potencial za prihranke
Analiza ocenjuje, da bi lahko Nemčija z nadomeščanjem fosilnih goriv z domačimi alternativami znatno zmanjšala stroške uvoza. Če bi izhajali iz stroškov uvoza v letu 2025, bi elektrifikacija lahko prispevala približno 40-odstotno zmanjšanje oziroma 30 milijard evrov prihrankov.
Dodatna uporaba obnovljivih virov energije in okoljske toplote bi lahko stroške zmanjšala še za 30 odstotkov oziroma 23 milijard evrov. Energetska učinkovitost in spremembe prometnih navad bi prispevale nadaljnjih 15 odstotkov zmanjšanja, uporaba vodika pa približno 11 odstotkov.
Po oceni WWF Nemčija so uvoz mineralnega olja in zemeljskega plina ključni šibki točki evropske in nemške energetske politike, hkrati pa pomembno prispevata k podnebnim spremembam. Organizacija zato zagovarja postopno odpravo subvencij za fosilna goriva ter preusmerjanje sredstev v energetsko učinkovitost, elektrifikacijo in obnovljive vire energije.
Manjša odvisnost od fosilnih goriv tudi poslovna priložnost
Ugotovitve so pomembne tudi za podjetja, saj nestanovitnost cen fosilnih goriv otežuje dolgoročno načrtovanje stroškov. Zmanjševanje emisij obsegov 1 in 2, ki zajemata neposredne emisije podjetja ter posredne emisije iz kupljene energije, lahko hkrati pomeni manjšo izpostavljenost nihanjem mednarodnih cen energentov.
Posebej izpostavljena sta prometni sektor in energetsko intenzivna industrija. Podjetja z velikimi voznimi parki in visoko porabo energije se namreč soočajo tako z zahtevami podnebne politike in poročanja o trajnostnosti kot z gospodarskimi tveganji zaradi nestabilnih cen energentov. Elektrifikacija prometa in proizvodnih procesov zato ni pomembna le za zmanjševanje emisij, temveč tudi za večjo stroškovno predvidljivost in odpornost poslovanja.
Prehod se nadaljuje, vendar stroški ostajajo visoki
Analiza ugotavlja tudi nekatere pozitivne spremembe. Evropski uvoz premoga se je občutno zmanjšal, delež utekočinjenega zemeljskega plina (LNG) v evropskem uvozu plina pa se je z manj kot desetih odstotkov leta 2015 povečal na več kot 40 odstotkov leta 2025. To je zmanjšalo odvisnost od posameznih plinovodnih dobavnih poti.
Nemčija je leta 2025 z neto uvozom pokrivala 66 odstotkov svojih potreb po primarni energiji, medtem ko je bil ta delež leta 2015 približno 70-odstoten. Kljub zmanjšanju uvozne odvisnosti pa višji stroški kažejo, da energetska varnost ostaja pomemben izziv.
Za podjetja je zato prehod na obnovljive vire energije in elektrifikacijo vse bolj tudi vprašanje gospodarske odpornosti. Zmanjševanje porabe fosilnih goriv lahko namreč hkrati omeji emisije, zmanjša odvisnost od mednarodnih dobaviteljev in izboljša predvidljivost stroškov poslovanja.