Skupno poročilo z naslovom Changing landscape of skills in the age of AI obravnava vpliv vse širše uporabe umetne inteligence (UI) na potrebe po znanju in spretnostih evropske delovne sile. Pri pripravi poročila so sodelovali Evropska fundacija za usposabljanje (ETF), Cedefop, Eurofound, Evropska komisija, Mednarodna organizacija dela (ILO) in UNESCO.

Osrednji namen raziskave je bil ugotoviti, katere kompetence bodo zaposleni potrebovali za uspešno prilagajanje delovnim okoljem, v katerih umetna inteligenca vse bolj vpliva na izvajanje delovnih nalog, sprejemanje odločitev in organizacijo dela. Poseben poudarek je namenjen vprašanju, kako lahko izobraževanje, poklicno usposabljanje in vseživljenjsko učenje pomagajo zmanjšati vrzeli v znanju ter zagotovijo, da bodo koristi tehnološkega razvoja dostopne čim širšemu krogu zaposlenih.

Ključno sporočilo poročila je, da digitalna in zlasti umetnointeligenčna pismenost nista več zgolj specializirani znanji za strokovnjake s področja tehnologije, temveč postajata temeljni kompetenci, ki ju potrebujejo zaposleni v različnih poklicih in dejavnostih.

 Umetnointeligenčna pismenost kot nova temeljna kompetenca

Raziskava poudarja, da umetnointeligenčna pismenost pomeni bistveno več kot zgolj obvladovanje uporabe posameznih orodij in aplikacij umetne inteligence. Vključuje tri medsebojno povezane vidike:

  • Tehnična pismenost: osnovno razumevanje delovanja sistemov umetne inteligence, njihovih zmožnosti, omejitev in področij uporabe.
  • Analitična in podatkovna pismenost: sposobnost razumevanja, preverjanja, vrednotenja in kritičnega presojanja informacij ter rezultatov, ki jih ustvari umetna inteligenca.
  • Etična in družbena pismenost: prepoznavanje vprašanj, povezanih s pristranskostjo algoritmov, zasebnostjo, preglednostjo, pravičnostjo, odgovornostjo in trajnostnostjo uporabe umetne inteligence.

Kombinacija teh znanj zaposlenim omogoča, da presodijo zanesljivost rezultatov umetne inteligence, prepoznajo morebitna tveganja in ocenijo, kdaj je potreben človeški nadzor oziroma strokovna presoja.

Velike vrzeli v znanju zaposlenih

Ena najpomembnejših ugotovitev raziskave je, da je raven umetnointeligenčne pismenosti med odraslimi zaposlenimi v Evropi še vedno razmeroma nizka. Cedefopova raziskava o spretnostih na področju umetne inteligence iz leta 2024, izvedena v 11 državah članicah EU, je pokazala, da ima od 40 do 60 odstotkov odraslih zaposlenih nizko raven umetnointeligenčne pismenosti, odvisno od ocenjevanih kompetenc.

Posebej zaskrbljujoč je podatek, da se je v obdobju 2023–2024 usposabljanja, povezanega z umetno inteligenco, udeležilo le približno 15 odstotkov zaposlenih. Rezultati tako opozarjajo na izrazito neskladje med hitro širitvijo uporabe umetne inteligence v delovnem okolju in možnostmi zaposlenih za pridobivanje ustreznih znanj.

To pomeni, da številni zaposleni že prihajajo v stik z orodji umetne inteligence, vendar nimajo vedno dovolj znanja, da bi jih uporabljali varno, učinkovito in kritično.

Spreminjanje potreb po spretnostih in pomen človeških kompetenc

Umetna inteligenca spreminja vsebino in način opravljanja številnih delovnih nalog. Čeprav je razvoj sistemov umetne inteligence in njihovo vzdrževanje trenutno omejeno na razmeroma majhen, specializiran segment trga dela, so posledice njene uporabe bistveno širše. Večina zaposlenih namreč ne bo razvijala umetnointeligenčnih sistemov, vendar jih bo pri svojem delu vse pogosteje uporabljala.

Zaradi tega se spreminja tudi kombinacija kompetenc, ki jih zahtevajo delovna mesta. Poleg digitalnih in podatkovnih znanj postajajo vse pomembnejše višje kognitivne sposobnosti, zlasti:

  • kritično in analitično razmišljanje;
  • reševanje kompleksnih problemov;
  • sposobnost presojanja in sprejemanja odločitev;
  • komunikacija in sodelovanje;
  • empatija in razumevanje drugih;
  • prilagodljivost, odpornost in pripravljenost na spremembe.

Raziskava posebej poudarja, da umetna inteligenca ne zmanjšuje pomena človeških kompetenc, temveč ga v številnih primerih še povečuje. Ker lahko sistemi UI ustvarjajo vsebine, obdelujejo informacije in podpirajo odločanje, morajo zaposleni znati njihove rezultate preverjati, prepoznavati napake in jih presojati v kontekstu konkretnih delovnih nalog. Strokovno znanje posameznika tako postaja vse tesneje povezano z digitalnimi, podatkovnimi in analitičnimi spretnostmi.

Pomembna ugotovitev je tudi, da bodo morali zaposleni ob tehnoloških spremembah razvijati večjo prilagodljivost in odpornost. Zaradi negotovosti na trgu dela in spreminjanja zaposlitvenih struktur postaja sposobnost samostojnega odzivanja na spremembe ključna za ohranjanje zaposljivosti.

Vloga izobraževanja in usposabljanja

Poročilo opozarja, da mora razvoj umetnointeligenčne pismenosti postati sestavni del vseh ravni in oblik izobraževanja. To vključuje začetno izobraževanje, poklicno in strokovno izobraževanje, visokošolsko izobraževanje, izobraževanje odraslih in usposabljanje na delovnem mestu.

Potrebne bodo prilagoditve učnih načrtov, izobraževalnih programov, kvalifikacij, poklicnih standardov in načinov preverjanja znanja, saj se zahteve delovnih mest hitro spreminjajo. Pomembno je tudi sistematično usposabljanje učiteljev in izvajalcev usposabljanj, ki morajo biti sposobni umetno inteligenco smiselno vključevati v pedagoško delo ter prepoznavati tveganja njene uporabe.

Posebno pozornost je treba nameniti zaposlenim, ki imajo zaradi svojega položaja, delovnih pogojev ali drugih okoliščin omejen dostop do izobraževanja in usposabljanja. Brez ustreznih podpornih ukrepov obstaja tveganje, da bodo zaradi hitrega tehnološkega razvoja še bolj izključeni iz priložnosti na trgu dela.

Ohranjanje človeške samostojnosti pri delu z umetno inteligenco

Raziskava jasno sporoča, da bo umetnointeligenčna pismenost postala ena temeljnih kompetenc prihodnosti dela v Evropi. Njena vloga ni omejena na učinkovitejšo uporabo tehnologije, temveč vključuje tudi sposobnost kritičnega razmišljanja, etičnega presojanja in ohranjanja človekove samostojnosti pri delu z umetno inteligenco.

Za uspešno prilagajanje spremembam bodo potrebni kakovostni podatki o potrebah po spretnostih, hitro odzivni izobraževalni sistemi, posodobljene kvalifikacije in dostopne možnosti vseživljenjskega učenja. Pri tem ne sme biti poudarek zgolj na pridobivanju ozko usmerjenih tehničnih znanj, temveč na širšem razvoju kompetenc, ki zaposlenim omogočajo samostojno in odgovorno delovanje v tehnološko podprtih delovnih okoljih.

Pomembno je tudi, da organizacije uvajanja umetne inteligence ne obravnavajo zgolj kot tehnološkega projekta ali vprašanja usposabljanja zaposlenih. Razvijati morajo takšne delovne prakse in organizacijsko kulturo, ki zaposlenim omogočajo pridobivanje novih znanj, njihovo uporabo ter sodelovanje pri uvajanju sprememb.

Prihodnost dela ne bo odvisna zgolj od zmogljivosti umetne inteligence, temveč predvsem od sposobnosti ljudi, da jo razumejo, kritično uporabljajo in z njo odgovorno sodelujejo. Naložbe v umetnointeligenčno pismenost, človeške kompetence in vseživljenjsko učenje so zato ključne za ohranjanje zaposljivosti posameznikov, konkurenčnosti organizacij in vključujočega razvoja evropskega trga dela.

Kakšno podporo vam nudi Akademija Zelena Slovenija?

Nova znanja in spretnosti, povezana z umetno inteligenco, lahko pri zaposlenih vzpodbudijo stres, skrb, strah pri soočanju z novimi tehnološkimi pristopi idr. V Zeleni Sloveniji nudimo podporo pri prepoznavanju psihosocialnih tveganj zaposlenih in pri uvajanju ustreznih ukrepov za njihovo preprečevanje ter pri usposabljanju vodij, kako na pravi način pristopiti in komunicirati spremembe v podjetju oziroma organizaciji. Vas zanima več? Z veseljem se pogovorimo o vaših potrebah na krajšem sestanku. Pišete nam lahko na info@zelenaslovenija.si ali nas kontaktirate na 03 42 66 700.