Slovenija se po neto izplačilu plač uvršča med zadnje tri države Evropske unije ne glede na višino bruto plače. To ugotavlja primerjalna analiza Inštituta Razvojnik, ki je za vseh 27 članic EU primerjala obremenitev dela pri 14 ravneh mesečne bruto plače, od 1.500 do 80.000 evrov. Med ključnimi razlogi za visoko obdavčitev so tudi socialni prispevki, ki se v Sloveniji obračunavajo od celotne plače, brez zgornje omejitve.

Analiza temelji na davčni in prispevni zakonodaji za leto 2026, izračuni pa veljajo za samsko osebo brez otrok. Po ugotovitvah inštituta Slovenija pri vseh 14 analiziranih ravneh plače zaseda od 25. do 27. mesta v EU. Zaostaja tudi za vsemi štirimi primerljivimi državami srednje in vzhodne Evrope: Hrvaško, Češko, Slovaško in Poljsko.

Razlike so opazne že pri nižjih in srednjih plačah. Pri 2.000 evrih bruto zaposleni v Sloveniji prejme 1.311 evrov neto, medtem ko mediana EU znaša 1.572 evrov. Pri 5.500 evrih bruto je neto izplačilo 3.208 evrov, kar je po analizi najmanj med državami članicami. Pri 80.000 evrih bruto zaposleni prejme 32.260 evrov neto, medtem ko mediana EU dosega 43.553 evrov.

Zaostanek se povečuje tudi v primerjavi s konkurenčnimi državami. Na Češkem zaposleni pri 3.000 evrih bruto prejme 23 odstotkov več neto kot v Sloveniji, pri 50.000 evrih bruto pa je razlika že 75-odstotna. Podobno sliko pokaže primerjava ob upoštevanju kupne moči. Slovenija se po tem kazalniku uvršča med 16. in 20. mestom v EU, neto plače pa še vedno zaostajajo za vsemi štirimi primerljivimi državami.

Visok strošek dela za podjetja

Obremenitev je še izrazitejša, če se namesto bruto plače upošteva celoten strošek dela, ki vključuje tudi prispevke delodajalca. Od 100 evrov celotnega stroška dela zaposlenemu v Sloveniji ostane med 34 in 58 evrov, odvisno od višine plače.

Pri mesečni bruto plači 30.000 evrov, ko letni strošek dela znaša približno 420.000 evrov, zaposleni prejme le 37 odstotkov celotnega stroška dela. Za primerjavo: v Nemčiji ta delež znaša 53 odstotkov, v Avstriji 51, na Hrvaškem 55 in na Češkem 63 odstotkov. Za vsakih 100 evrov neto izplačila mora tako slovensko podjetje pri visoki plači nameniti 269 evrov, nemško 189, češko pa 159 evrov.

Prispevki brez zgornje omejitve

Po oceni Inštituta Razvojnik ključnega razloga za visoko obremenitev dela ne gre iskati zgolj v dohodnini, temveč predvsem v prispevkih za socialno varnost. Slovenija jih obračunava od celotne plače, brez zgornje meje, medtem ko jih 19 od 27 držav EU vsaj delno omejuje. Med njimi so tudi vse štiri primerljive države regije.

V Sloveniji prispevki znašajo 23,1 odstotka bruto plače za zaposlenega in 17,1 odstotka za delodajalca. Pri najvišjih plačah predstavljajo več kot tretjino celotnega stroška dela, medtem ko v Nemčiji, Avstriji, na Češkem in Hrvaškem njihov delež znaša od 10 do 21 odstotkov.

Posebnost slovenskega sistema je tudi razkorak med višino prispevkov in pravicami, ki iz njih izhajajo. Najvišja pokojninska osnova v letu 2026 znaša 5.159 evrov bruto mesečno, najvišje nadomestilo za brezposelnost pa 1.926 evrov. Po podatkih inštituta približno 43.000 zaposlenih oziroma 4,9 odstotka vseh zaposlenih prejema plačo, višjo od najvišje pokojninske osnove, zato dodatno plačani prispevki ne povečujejo njihove pokojnine.

Visoka mejna obremenitev tudi pri najbolje plačanih

Na visoko obremenitev opozarja tudi podatek o mejni davčni stopnji. Pri plači, ki ustreza petkratniku povprečne bruto plače, država v Sloveniji odvzame 66,8 odstotka vsakega dodatnega evra. To je tretja najvišja mejna obremenitev v EU, za Belgijo (67,7 odstotka) in Francijo (67,1 odstotka).

Inštitut opozarja, da takšna obdavčitev zmanjšuje spodbude za dodatno delo, otežuje privabljanje in zadrževanje visoko usposobljenih kadrov ter vpliva na konkurenčnost gospodarstva. Medtem ko 15 držav EU za tuje strokovnjake predvideva posebne davčne režime, ga Slovenija nima.

Kot eno od možnih sistemskih rešitev predlagajo razbremenitev dela, predvsem z uvedbo razvojne kapice na socialne prispevke. Po njihovem mnenju bi bilo treba pri oblikovanju davčne politike upoštevati tudi pomen visoko usposobljenih kadrov za inovacije, rast produktivnosti in ustvarjanje delovnih mest z višjo dodano vrednostjo.