Evropski parlament in Svet EU sta dosegla začasni politični dogovor o spremembah pravil za brezplačno dodeljevanje emisijskih kuponov energetsko intenzivni industriji v obdobju 2026–2030. Spremembe se nanašajo na referenčne vrednosti za toploto in goriva v okviru sistema EU za trgovanje z emisijami (EU ETS). Evropska komisija pričakuje, da bo industrija na tej podlagi prejela približno 120 milijonov dodatnih brezplačnih emisijskih kuponov, katerih vrednost v obdobju petih let ocenjuje na več kot deset milijard evrov.
Referenčne vrednosti (benchmarki) so podlaga za določanje količine brezplačnih emisijskih kuponov, ki jih prejmejo industrijska podjetja. Pri njihovem določanju se upošteva učinkovitost najboljših desetih odstotkov podjetij v posameznem sektorju. Takšna ureditev naj bi podjetja spodbujala k zmanjševanju emisij, hkrati pa jih ščitila pred selitvijo proizvodnje v države z manj strogimi podnebnimi zahtevami oziroma pred tako imenovanim uhajanjem ogljika.
Referenčne vrednosti se posodabljajo vsakih pet let. Za industrijske dejavnosti, za katere ni določenega posebnega referenčnega merila za posamezen proizvod, se uporabljajo nadomestne referenčne vrednosti, ki temeljijo na porabi toplote ali goriv in služijo kot kazalnik energetske učinkovitosti.
Evropska komisija je predlog sprememb teh nadomestnih referenčnih vrednosti predstavila julija 2026, sočasno s predlogom pregleda sistema EU ETS. Z njim želi nasloviti pomisleke industrijskih sektorjev, ki jih je posodobitev meril najbolj prizadela, okrepiti zaščito pred uhajanjem ogljika in povečati obseg brezplačne dodelitve kuponov, ne da bi bilo treba uporabiti korekcijski faktor za celotno industrijo. Ta zagotavlja, da skupna količina brezplačno dodeljenih kuponov ne preseže določene zgornje meje.
Dogovor predvideva tudi uvedbo posebnih referenčnih vrednosti za goriva po posameznih sektorjih za obdobje 2026–2030. To naj bi koristilo zlasti keramični industriji, ki je po oceni Komisije izpostavljena velikemu tveganju uhajanja ogljika.
Evropski komisar za podnebje, neto ničelne emisije in čisto rast Wopke Hoekstra je poudaril, da dogovor predstavlja odziv na pomisleke evropske industrije glede konkurenčnosti in tveganja selitve proizvodnje. Po njegovih besedah bodo nova pravila še naprej nagrajevala učinkovito proizvodnjo ter spodbujala elektrifikacijo, energetsko učinkovitost in uporabo nizkoogljičnih tehnologij.
Spremembe naj bi industriji zagotovile dodatno podporo pri razogljičenju v obdobju 2026–2030. Hkrati bodo podlaga za širšo razpravo o referenčnih vrednostih po letu 2030, ki bo potekala v okviru pogajanj o reviziji sistema EU ETS.