Evropska unija je še vedno na poti, da do leta 2030 doseže cilj zmanjšanja neto emisij toplogrednih plinov za 55 odstotkov glede na leto 1990. Vendar bo za njegovo uresničitev treba pospešiti izvajanje podnebnih ukrepov, zlasti v prometu, stavbah in kmetijstvu. To ugotavlja Evropska agencija za okolje (EEA) v najnovejšem poročilu Trends and Projections in Europe 2026.
Po predhodnih podatkih so se emisije toplogrednih plinov v EU leta 2025 zmanjšale za 1,6 odstotka, vendar se je tempo zmanjševanja neto emisij upočasnil. Če bodo države članice in EU v celoti izvedle že načrtovane politike in ukrepe, naj bi se neto emisije do leta 2030 glede na leto 1990 zmanjšale za 54 odstotkov. To pomeni, da je Unija blizu pravno zavezujočega cilja, vendar bo njegovo doseganje odvisno predvsem od dejanskega izvajanja sprejetih načrtov.
Poseben izziv predstavljajo sektorji, vključeni v uredbo o porazdelitvi prizadevanj (ESR). Zmanjšanje emisij v teh sektorjih bo moralo v naslednjih petih letih doseči obseg, primerljiv s skupnim zmanjšanjem v preteklih dveh desetletjih. Napredek je posebej počasen v prometu, stavbah in kmetijstvu, kjer imajo pomembno vlogo tudi spremembe vedenja ter naložbene odločitve gospodinjstev.
Emisije nižje kljub gospodarski in demografski rasti
Neto emisije toplogrednih plinov v EU so bile leta 2025 za 39 odstotkov nižje kot leta 1990. V istem obdobju se je bruto domači proizvod povečal za 74 odstotkov, prebivalstvo pa za osem odstotkov. Po oceni EEA to kaže, da sta gospodarska in demografska rast lahko združljivi z znatnim zmanjševanjem emisij.
K zmanjšanju so prispevali preobrazba energetskega sistema, tehnološke inovacije in družbene spremembe. Po predhodnih podatkih se je leta 2025 v primerjavi z letom prej povečal tudi ponor ogljika v sektorju rabe zemljišč, spremembe rabe zemljišč in gozdarstva (LULUCF), in sicer za 25 milijonov ton ekvivalenta CO₂. Industrijske emisije so se zmanjšale za 15 milijonov ton ekvivalenta CO₂.
Nasprotno pa so se emisije v domačem prometu povečale za 0,3 odstotka, v stavbah pa za 0,8 odstotka. Delež obnovljivih virov v končni porabi energije ostaja v teh sektorjih precej nižji kot v elektroenergetiki: v prometu znaša 12 odstotkov, v stavbah 27 odstotkov, medtem ko obnovljivi viri predstavljajo 50 odstotkov proizvodnje električne energije.
Pomembna vloga sistema trgovanja z emisijami
Poročilo izpostavlja tudi vpliv sistema EU za trgovanje z emisijami (ETS). Letna stopnja zmanjševanja skupnih emisij toplogrednih plinov v EU se je od leta 2005 več kot podvojila. Emisije v sektorjih, vključenih v ETS, so se zmanjševale hitreje kot v sektorjih, za katere veljajo predvsem nacionalni ukrepi v okviru uredbe o porazdelitvi prizadevanj.
V prihodnjih letih bo zato ključno pospešiti zmanjševanje emisij tudi v prometu, stavbah, kmetijstvu in industriji ter dosledno izvajati dodatne ukrepe na ravni EU in držav članic.
Podnebni zakon EU, sprejet leta 2021 in spremenjen leta 2026, določa pravno zavezujoče cilje: zmanjšanje neto emisij toplogrednih plinov za najmanj 55 odstotkov do leta 2030 in za 90 odstotkov do leta 2040 glede na leto 1990 ter doseganje podnebne nevtralnosti najpozneje do leta 2050.
Poročilo EEA temelji na podatkih držav članic EU, petih drugih članic agencije in devetih pogodbenic Energetske skupnosti. Podpira tudi poročilo Evropske komisije o napredku na področju podnebnih ukrepov, ki spremlja dejanske in predvidene emisije ter izvajanje podnebnih politik v EU in posameznih državah.
