Duševne motnje so v zadnjih letih pomembno prispevale k naraščanju odsotnosti z dela, predvsem zaradi vse daljšega trajanja bolniških odsotnosti. To ugotavlja poročilo o bolniških odsotnostih za leto 2026, ki ga je pripravil nemški Znanstveni inštitut zdravstvene blagajne AOK (WIdO). Lani se je sicer skupna stopnja bolniških odsotnosti nekoliko znižala, vendar so odsotnosti zaradi duševnih težav še naprej naraščale, piše Haufe.
Med zaposlenimi, zavarovanimi pri AOK, se je število dni odsotnosti zaradi duševnih motenj v desetih letih povečalo za skoraj 42 odstotkov. Leta 2016 so zabeležili 284 dni bolniške odsotnosti na 100 zavarovancev, leta 2025 pa že 403 dni.
Duševne motnje sicer niso med najpogostejšimi vzroki bolniških odsotnosti. Leta 2025 so zabeležili 14,1 primera na 100 zavarovancev, medtem ko so bile na prvem mestu bolezni dihal z 80,3 primera. Toda odsotnosti zaradi duševnih motenj so trajale bistveno dlje: povprečno 28,5 dneva na primer, v primerjavi s 5,7 dneva pri boleznih dihal. Posebej izrazito je bilo povečanje odsotnosti zaradi izgorelosti, in sicer za 77 odstotkov v primerjavi z letom 2016.
Razlike med poklicnimi skupinami
Največ bolniških odsotnosti zaradi duševnih motenj so leta 2025 zabeležili v dialog marketingu, kjer je bilo 39 primerov na 100 zavarovancev. Sledili so zaposleni v oskrbi na domu in družinski oskrbi (25,6 primera) ter v oskrbi starejših (24,9 primera). Visoko so se uvrstili tudi poklici v specialni pedagogiki in oskrbi oseb s posebnimi potrebami ter delo v varstvu in vzgoji otrok.
Med pomembnimi dejavniki tveganja so velike čustvene obremenitve, odgovornost za druge, visoka delovna obremenitev, omejen vpliv na organizacijo dela in pomanjkljiva socialna podpora. Najdaljše odsotnosti so bile povezane z odzivi na hude obremenitve in prilagoditvenimi motnjami, sledile so depresivne epizode in ponavljajoče se depresivne motnje.
Raziskava med zaposlenimi je pokazala tudi povezavo med skrbmi glede finančnega položaja oziroma izgube zaposlitve ter občutki potrtosti, jeze in izčrpanosti. Po oceni avtorjev poročila bi lahko zaostrene gospodarske razmere te obremenitve še povečale, kar bi se lahko odrazilo tudi v nadaljnjem naraščanju bolniških odsotnosti.
Skupno število odsotnosti se je nekoliko zmanjšalo
Kljub naraščanju odsotnosti zaradi duševnih motenj se je skupno število dni bolniške odsotnosti leta 2025 nekoliko zmanjšalo. Na zaposlenega, zavarovanega pri AOK, je bilo zabeleženih 23,3 dneva odsotnosti, v primerjavi s 23,9 dneva v letih 2023 in 2024 ter 24,5 dneva leta 2022. Tudi podatki za prvo polovico leta 2026 kažejo manj odsotnosti kot v enakem obdobju leto prej.
Na višjo raven zabeleženih odsotnosti v zadnjih letih je vplivala tudi uvedba elektronskih potrdil o nezmožnosti za delo, ki je omogočila popolnejše evidentiranje bolniških odsotnosti. Poročilo zato poudarja pomen podpore zaposlenim na delovnem mestu in ukrepov, ki lahko zmanjšajo psihosocialne obremenitve.
Poročilo o bolniških odsotnostih WIdO izhaja od leta 1998 v sodelovanju z Univerzo v Bielefeldu in Berlinsko univerzo za tehnologijo. Letošnja izdaja poleg analiz bolniških odsotnosti vključuje 25 prispevkov na temo krepitve duševnega zdravja v delovnem okolju.
Storitve Fit medie / Zelene Slovenije na področju VZD
Tudi v okviru Fit medie / Zelene Slovenije organizacijam pomagamo, da izzive na področju varnosti, zdravja in dobrega počutja zaposlenih prepoznajo pravočasno ter jih sistematično vključijo v svoje upravljanje. Z diagnostičnimi in analitičnimi pristopi, strokovnimi vsebinami in izobraževanji lahko organizacije pridobijo jasnejši vpogled v stanje, prepoznajo prednostna področja za izboljšave ter oblikujejo konkretne aktivnosti za bolj zdravo, varno in spodbudno delovno okolje. Tematike duševnega zdravja, psihosocialnih tveganj, kakovosti delovnega okolja in organizacijske kulture je mogoče povezovati tudi s širšimi vprašanji trajnosti, družbene odgovornosti in odpornosti organizacij. Pri tem lahko pomembno vlogo igrajo tudi strokovna orodja za diagnostiko in spremljanje stanja na področju VZD. Fit media / Zelena Slovenija organizacijam pri tem ponudi podporo z diagnostičnimi pristopi za merjenje psihosocialnih tveganj, ocenjevanje zrelosti sistema VZD in GAP analize varnostne realnosti, ki pomagajo ugotovitve prevesti v konkretne razvojne naloge. Pomemben del takšnega pristopa pa je tudi povezovanje in izmenjava različnih izkušenj organizacij in podjetij, kar vzpostavljamo v Stičišču znanja in dobrih praks na področju VZD. Evropska kampanja je tako tudi priložnost, da organizacije preverijo svoje prakse in naredijo naslednji korak od ozaveščanja k merljivemu in sistematičnemu ukrepanju.
