Okoljske vplive tekstilnih izdelkov v veliki meri določijo že odločitve v zgodnjih fazah razvoja, predvsem izbira vlaken, barvil in kemičnih obdelav. Te vplivajo na lastnosti tekstila med uporabo, pa tudi na možnosti njegovega recikliranja ob koncu življenjske dobe. Z novimi evropskimi zahtevami zato postaja vse pomembnejše, da proizvajalci trajnostne vidike vključijo že v načrtovanje izdelkov, piše Haufe.
Revidirana direktiva EU o odpadkih uvaja usklajena pravila razširjene odgovornosti proizvajalca (EPR) za tekstil in obutev. Proizvajalci bodo morali prispevati k stroškom zbiranja, sortiranja in predelave odpadnih izdelkov. Višina prispevkov naj bi bila odvisna tudi od trajnostnih lastnosti izdelkov.
Francija že uporablja finančne spodbude za izdelke, ki izpolnjujejo določena merila trajnosti, in za uporabo ustreznih recikliranih materialov. Nasprotno pa lahko sestavni deli, ki otežujejo recikliranje, denimo nekatere metalizirane niti, povzročijo višje prispevke. Konkretna izvedba sistema se med državami članicami razlikuje.
Uredba o okoljsko primerni zasnovi trajnostnih izdelkov (ESPR) pa vzpostavlja okvir za obvezne zahteve glede trajnostnosti in digitalne potne liste izdelkov (DPP). Evropska komisija načrtuje sprejetje zahtev za tekstilna oblačila v zadnjem četrtletju 2027. Temu bo praviloma sledilo najmanj 18-mesečno prehodno obdobje. Digitalni potni listi bodo omogočali standardiziran dostop do informacij o izdelkih, med drugim o sestavi materialov, trajnosti in okoljskih vplivih.
Trajnostnost zahteva sodelovanje različnih oddelkov
Pri razvoju tekstila morajo sodelovati raziskave in razvoj, proizvodnja ter službe za regulativne zadeve. Prvi proučujejo nove obdelave materialov, proizvodnja njihove vplive na procese, strokovnjaki za regulativo pa skladnost s kemijsko zakonodajo in dokazljivost okoljskih trditev.
Pomembna je celovita presoja učinkov. Nov postopek barvanja lahko na primer dokazano zmanjša porabo vode in energije, vendar je treba upoštevati tudi uporabo kemikalij in obremenitev odpadnih voda. Pri funkcionalnih obdelavah tekstila pa je poleg učinkovitosti treba preveriti tudi, ali omogočajo poznejše recikliranje.
Digitalni potni list zahteva urejene podatke
Pri digitalnem potnem listu izdelka je QR-koda le tehnični del rešitve. Večji izziv je zbiranje zanesljivih podatkov iz različnih informacijskih sistemov in vzdolž dobavne verige.
Proizvajalci lahko že zdaj sistematično zbirajo podatke o sestavi vlaken, kemičnih obdelavah, proizvodnih lokacijah, vzdrževanju in popravilih. Pomembni so tudi rezultati preskusov, certifikati in informacije o recikliranju. Ključno je ugotoviti, kateri podatki so že na voljo, kje so vrzeli in kdo je odgovoren za njihovo zagotavljanje ter posodabljanje.
ESPR med možnimi merili ocenjevanja navaja tudi sproščanje mikro- in nanoplastike. To povečuje pomen raziskovanja lastnosti, ki so bile doslej manj v ospredju, na primer sproščanja sintetičnih mikrovlaken med pranjem.
Primer tekstilne obdelave za zmanjšanje mikrovlaken
Kot primer razvoja funkcionalnih obdelav je predstavljena tehnologija Livinguard Better Fresh, ki temelji na kationskih polimerih. Proizvajalec navaja, da lahko obdelava zmanjša sproščanje mikrovlaken med pranjem. V primerjalnih laboratorijskih preskusih so pri nekaterih tekstilijah izmerili do 80 odstotkov manj sproščenih mikrovlaken v primerjavi z neobdelanimi vzorci enake tkanine. Rezultati so odvisni od materiala, konstrukcije tekstila in pogojev preskušanja.
Obdelava naj bi obenem omogočala nadzor neprijetnih vonjav, in sicer brez dodanih biocidnih učinkovin ali kovin, kot so srebro, cink in baker. Po navedbah proizvajalca se učinek ohrani tudi po 50 simuliranih gospodinjskih pranjih. Če bi zaradi daljšega ohranjanja svežine uporabniki oblačila prali redkeje, bi se lahko zmanjšalo tudi število pranj, med katerimi se sproščajo mikrovlakna.
Od rezultatov preskusov do odločitev pri razvoju
Digitalni potni list omogoča dostop do informacij, sam po sebi pa še ne izboljša izdelka. Dejanske koristi materialov, obdelav in proizvodnih postopkov je mogoče oceniti šele s skupno presojo njihovih merljivih učinkov in morebitnih kompromisov. Trajnostnost zato ne bi smela biti zgolj del končne dokumentacije, temveč eno od izhodišč pri razvoju tekstilnih izdelkov.
