Brazilija je pred podnebno konferenco COP31 predstavila dva nova strateška načrta za postopno opuščanje fosilnih goriv v energetskih sistemih ter za zaustavitev in odpravo krčenja in degradacije gozdov do leta 2030. Načrta sta po poročanju ESG Today namenjena usmerjanju mednarodnega sodelovanja, vendar sta prostovoljna in ne sodita v formalni sistem Združenih narodov.
Brazilija, ki je gostila lansko konferenco COP30, se je k pripravi znanstveno utemeljenih načrtov zavezala ob njenem zaključku. Takrat državam ni uspelo doseči dogovora o vključitvi časovnice za opuščanje fosilnih goriv v končno besedilo konference. Fosilna goriva in izguba gozdov ostajajo med pomembnejšimi dejavniki podnebnih sprememb. Po podatkih brazilskega predsedstva COP30 energetika prispeva približno 75 odstotkov svetovnih emisij toplogrednih plinov, izguba gozdov pa 11 odstotkov.
Prehod od fosilnih goriv zahteva usklajeno ukrepanje
Načrt za prehod od fosilnih goriv temelji na pristopu Belém Readiness, ki državam ponuja okvir za oceno njihove odvisnosti od fosilnih goriv in sposobnosti obvladovanja energetskega prehoda.
Obravnava tri področja: povpraševanje po energiji, vključno z uporabo v prometu, industriji in stavbah; ponudbo, z vidika prilagajanja proizvodnje fosilnih goriv ob širjenju nizkoogljičnih virov; ter širše gospodarske učinke, kot so javnofinančna odvisnost od fosilnih goriv, naložbe, stroški kapitala in cenovni signali.
Načrt poudarja, da mora biti zmanjševanje proizvodnje fosilnih goriv usklajeno z upadanjem povpraševanja, hkrati pa je treba dovolj hitro razvijati nizkoogljične energetske sisteme, ki zagotavljajo zanesljivo in cenovno dostopno oskrbo.
Med predlaganimi ukrepi so uporaba pristopa Belém Readiness za oceno nacionalnih in sektorskih prednostnih nalog, oblikovanje skupne mednarodne agende za pospešitev ukrepanja v tem desetletju ter nadaljevanje dialoga in sodelovanja med državami tudi na prihodnjih podnebnih konferencah.
Za zaščito gozdov potrebna tudi bistveno večja sredstva
Drugi načrt obravnava krčenje in degradacijo tropskih, subtropskih, zmernih in borealnih gozdov ter z njimi povezanih ekosistemov, kot so šotišča in mangrove. Posebej opozarja na degradacijo gozdov, zaradi katere ti izgubljajo sposobnost shranjevanja ogljika, uravnavanja vodnega kroga, ohranjanja biotske raznovrstnosti in zagotavljanja življenjskih pogojev lokalnim skupnostim.
Predvideni ukrepi vključujejo ohranjanje gozdov, trajnostno gospodarjenje z njimi, razvoj agrogozdarstva in biogospodarstva, preprečevanje degradacije in krčenja ter obnovo, ponovno pogozdovanje in širjenje gozdnih površin.
Med predlogi so tudi izboljšanje sistemov za spremljanje gozdov, krepitev tehnične pomoči in strokovnih zmogljivosti, boj proti čezmejnemu okoljskemu kriminalu ter spodbujanje trgovinskih spodbud za trajnostno proizvodnjo brez krčenja gozdov.
Ena največjih ovir za izvedbo načrta je financiranje. Po podatkih Programa ZN za okolje (UNEP) bi se morala letna sredstva za gozdove povečati s 84,5 milijarde dolarjev leta 2023 na več kot 300 milijard dolarjev do leta 2030. Načrt zato opozarja na potrebo po povečanju obsega obstoječih finančnih mehanizmov, lažjem dostopu do sredstev ter nagrajevanju držav in lokalnih skupnosti za ohranjanje gozdov in trajnostno gospodarjenje z njimi.
Brazilija med možnostmi financiranja izpostavlja tudi mehanizme REDD+ in sklad Tropical Forest Forever Facility (TFFF). Ocenjuje, da številni obstoječi instrumenti še ne izkoriščajo svojega celotnega potenciala.
Oba načrta tako postavljata skupen izziv: mednarodne podnebne zaveze pretvoriti v usklajene ukrepe, zadostne naložbe in konkretne rezultate. Njuna učinkovitost bo odvisna predvsem od pripravljenosti držav, da predlagane usmeritve vključijo v svoje politike in zagotovijo sredstva za njihovo izvajanje.
