Evropski elektroenergetski sistem je v letu 2026 kljub geopolitičnim napetostim in vremenskim ekstremom pokazal večjo odpornost na energetske šoke kot trg zemeljskega plina. K temu je pomembno prispevala proizvodnja električne energije iz čistih virov, ki je omejila vpliv nihanj cen fosilnih goriv. Vendar bo za večjo energetsko varnost in konkurenčnost Evrope treba pospešiti razvoj hranilnikov energije, elektroenergetskih omrežij in rešitev za prožnost sistema. To ugotavlja poročilo Power Barometer 2026, ki ga je objavilo evropsko združenje elektroenergetske industrije Eurelectric.
Med februarjem in avgustom 2026 so se cene električne energije v EU zvišale za 22,8 odstotka, cene zemeljskega plina pa za 88,4 odstotka. Po blokadi Hormuške ožine so se cene plina med februarjem in majem zvišale za 41 odstotkov, medtem ko so se veleprodajne cene električne energije v EU v istem obdobju znižale za sedem odstotkov.
Razmere so se spremenile poleti. Rekordno visoke temperature so prispevale k rasti cen električne energije, saj so se hkrati zvišale cene plina, zmanjšala proizvodnja hidroelektrarn v nordijskih državah, razpoložljivost jedrskih elektrarn pa je bila zaradi visokih temperatur rek, nizkih vodostajev in načrtovanih vzdrževalnih del manjša.
Kljub temu je električna energija v celotnem opazovanem obdobju precej bolje kljubovala cenovnim šokom kot zemeljski plin. Po podatkih poročila je bilo leta 2026 kar 72 odstotkov električne energije v EU proizvedene iz čistih virov, kar je omejevalo vpliv fosilnih goriv na cene električne energije.
Hranilniki energije kot dejavnik konkurenčnosti
Poročilo izpostavlja pomen shranjevanja energije za stabilnost elektroenergetskega sistema in zmanjševanje odvisnosti od dragih fosilnih goriv v obdobjih največjega povpraševanja. Kot primer navaja Bolgarijo, ki je razvila 5,4 GW zmogljivosti baterijskih hranilnikov. Veleprodajne cene električne energije v državi so bile leta 2024 za 21 odstotkov višje od povprečja EU, leta 2026 pa le še za 8,3 odstotka. K temu je prispevalo tudi manjše zanašanje na dražja fosilna goriva v obdobjih največje porabe.
Evropa pri razvoju hranilnikov sicer še zaostaja za zastavljenimi cilji. Skupna zmogljivost velikih hranilnikov električne energije je leta 2025 znašala 64 GW. Tudi ob upoštevanju načrtovanih dodatnih 78 GW bo to precej manj od cilja EU, ki predvideva 200 GW zmogljivosti do leta 2030.
Potrebne so hitrejše naložbe v omrežja in prožnost
Eurelectric zato poziva k pospešitvi postopkov umeščanja in dovoljevanja elektroenergetskih omrežij, hranilnikov ter naprav za proizvodnjo čiste električne energije. Med prednostnimi nalogami izpostavlja tudi močnejše spodbude za prožnost sistema in stabilno regulativno okolje, ki bo zagotavljalo ustrezne naložbene signale ter podpiralo elektrifikacijo.
Kot poudarja generalni sekretar združenja Kristian Ruby, so motnje na svetovnih energetskih trgih znova razkrile tveganja, povezana z odvisnostjo od uvoženih fosilnih goriv. Leto 2026 pa je po njegovih besedah pokazalo tudi, da se evropska usmeritev v čisto električno energijo obrestuje.
Poročilo Power Barometer 2026 poleg cenovnih gibanj obravnava tudi trende na področju elektrifikacije, povpraševanja po električni energiji in emisij.
