Vročinski valovi, suše, požari v naravi in neurja so letos po Evropi povzročali motnje v prometu, oskrbi z energijo in vodo. Posledice potrjujejo podnebna tveganja, na katera je Evropska ocena podnebnih tveganj (EUCRA) opozorila že leta 2024. Evropska agencija za okolje (EEA) je zato objavila novo analizo, ki na podlagi letošnjih dogodkov izpostavlja šest ključnih ukrepov za povečanje odpornosti kritične infrastrukture na podnebne spremembe.
Po oceni EEA je ekstremna vročina, ki jo stopnjujejo podnebne spremembe, Evropsko unijo v letu 2026 stala najmanj odstotek BDP. Suše, požari in neurja so poleg neposredne škode povzročali tudi motnje v medsebojno povezanih infrastrukturnih sistemih. Nizka gladina Rena je ovirala tovorni promet in dobavne verige, neurja na Portugalskem so poškodovala cestno, železniško in električno omrežje, suša in visoke temperature pa so v srednji in vzhodni Evropi oteževale proizvodnjo električne energije.
Posebej izrazita je povezanost energetskega sektorja z vodnimi viri. Po ocenah EEA ta sektor predstavlja približno 23 odstotkov gospodarske škode, povezane s sušami v Evropi, kar znaša okoli dve milijardi evrov na leto. Pomanjkanje vode namreč vpliva na delovanje elektrarn, hkrati pa lahko omeji proizvodnjo energije in povzroči motnje v oskrbi.
Šest ukrepov za večjo odpornost infrastrukture
EEA v poročilu Europe’s critical infrastructure under climate stress – lessons from 2026 izpostavlja šest ključnih spoznanj za načrtovanje in upravljanje infrastrukture v spreminjajočih se podnebnih razmerah:
- Načrtovanje glede na prihodnje podnebne razmere: pri projektiranju, vrednotenju in vzdrževanju infrastrukture je treba upoštevati pričakovane podnebne spremembe, ne zgolj sedanjih razmer.
- Celovita ocena tveganj: poleg posameznih objektov je treba analizirati tudi infrastrukturna omrežja, medsebojne odvisnosti, dobavne verige in čezmejne vplive.
- Redno preverjanje odpornosti: stresni testi lahko razkrijejo ranljivosti infrastrukture in pomagajo določiti prednostne naložbe.
- Priprava rezervnih rešitev: nadomestni sistemi, alternativne prometne povezave in sistemi zgodnjega opozarjanja lahko omejijo posledice motenj.
- Boljše usklajevanje deležnikov: upravljavci infrastrukture, regulatorji, javne institucije in službe za zaščito in reševanje potrebujejo jasno razdeljene odgovornosti ter boljši dostop do informacij o medsebojni odvisnosti sistemov.
- Povezovanje kratkoročnih in dolgoročnih ukrepov: redno vzdrževanje in ciljno usmerjene posodobitve lahko zmanjšajo neposredna tveganja, vendar so potrebne tudi obsežnejše prilagoditve infrastrukture.
Prilagajanje podnebnim spremembam postaja prednostna naloga EU
Ugotovitve EEA so pomembne tudi v kontekstu novega evropskega okvira za odpornost proti podnebnim spremembam (EU Framework for Climate Resilience), ki ga je predstavila Evropska komisija. Ta predvideva bolj sistematično in vnaprejšnje obvladovanje podnebnih tveganj v državah članicah.
Letošnji dogodki tako potrjujejo, da podnebna odpornost ne more biti omejena na zaščito posameznih objektov. Ker so promet, energetika, oskrba z vodo in druge ključne dejavnosti medsebojno povezani, lahko motnja v enem sistemu sproži širše gospodarske in družbene posledice. Zato bo treba podnebna tveganja dosledneje vključevati v načrtovanje, vzdrževanje in naložbene odločitve na področju kritične infrastrukture.
