Umetna inteligenca (UI) spreminja način delovanja organizacij, sprejemanja odločitev in vodenja zaposlenih. Njeno uspešno uvajanje pa ni odvisno zgolj od razpoložljivosti tehnologije, temveč tudi od sposobnosti vodij, da prepoznajo njene prednosti, razumejo tveganja in zaposlene ustrezno usmerjajo skozi spremembe. Raziskava Leaders’ Competencies and Skills in the Era of Artificial Intelligence: A Scoping Review, objavljen leta 2025 v reviji Applied Sciences, odkriva, katere kompetence in veščine vodje potrebujejo za učinkovito uvajanje UI v organizacije.
Kompetence in veščine vodij v obdobju umetne inteligence
Na podlagi pregleda znanstvene literature raziskava ugotavlja, katere konkretne sposobnosti, znanja in osebnostne značilnosti so pomembne za vodstveno delo v okolju, ki ga vse bolj zaznamujejo tehnologije UI. Opredeljenih je 15 kompetenc in veščin, pomembnih za vodje, ki sodelujejo pri uvajanju UI v organizacije. Raziskava tako ponuja izhodišče za bolj sistematično načrtovanje razvoja vodstvenih sposobnosti v času digitalne preobrazbe.
Tehnološka pismenost in odločanje na podlagi podatkov
Med najpogosteje izpostavljenimi kompetencami sta tehnološka kompetentnost in pismenost na področju UI. Od vodij se ne pričakuje nujno, da so strokovnjaki za programiranje, temveč da razumejo temeljna načela delovanja umetne inteligence, poznajo možnosti njene uporabe ter prepoznajo njene omejitve in tveganja. Pomembno je tudi, da znajo presoditi, kako lahko posamezne rešitve prispevajo k doseganju organizacijskih ciljev.
Druga ključna kompetenca je odločanje na podlagi podatkov. Sistemi UI omogočajo obdelavo velikih količin podatkov, prepoznavanje vzorcev in pripravo analitičnih vpogledov. Vendar razpoložljivi podatki sami po sebi še ne zagotavljajo kakovostnih odločitev. Vodje morajo znati rezultate pravilno interpretirati, preverjati njihovo ustreznost in jih povezovati s poslovnim kontekstom. Pri tem ostaja bistvena človeška presoja.
Človeški vidik vodenja ostaja nepogrešljiv
Med osrednjimi ugotovitvami raziskave je tudi pomen čustvene inteligence. Ta vključuje samozavedanje, uravnavanje čustev, empatijo, motivacijo in socialne veščine. Vodjem pomaga pri razumevanju odzivov zaposlenih, učinkovitejši komunikaciji ter ohranjanju sodelovanja in zaupanja v obdobjih tehnoloških sprememb.
Pregled literature izpostavlja tudi pomen etičnega vodenja, kritičnega mišljenja, komunikacijskih in sodelovalnih veščin, inovativnosti, prilagodljivosti ter sposobnosti prepoznavanja tveganj. Pomembna je tudi sposobnost opolnomočenja zaposlenih z motiviranjem, mentorstvom in usposabljanjem. Uvajanje UI namreč pogosto zahteva spremembe delovnih postopkov, pridobivanje novih znanj in prilagajanje ustaljenim načinom dela.
Raziskava poudarja, da se posamezne kompetence med seboj prepletajo in dopolnjujejo. Tehnološko znanje brez kritične presoje lahko vodi v nekritično sprejemanje rezultatov UI, medtem ko dobra komunikacija in čustvena inteligenca pomagata pri vključevanju zaposlenih v proces sprememb.
Od ugotovitev k razvoju vodstvenih sposobnosti
Raziskava ponuja tudi praktična priporočila za razvoj prepoznanih kompetenc. Vodje lahko tehnološko pismenost krepijo z izobraževanji o osnovah UI, strojnem učenju in digitalnih orodjih ter s preizkušanjem rešitev pri vsakodnevnem delu. Kompetence odločanja na podlagi podatkov lahko razvijajo z usposabljanjem za analizo podatkov, uporabo orodij poslovne inteligence in vrednotenjem konkretnih primerov.
Za razvoj čustvene inteligence so pomembni aktivno poslušanje, redni pogovori z zaposlenimi in učinkovito obvladovanje stresa. Kritično mišljenje je mogoče spodbujati z analizo primerov, preverjanjem predpostavk in razpravo o različnih možnostih odločanja. Pri tem mora organizacija zagotoviti tudi pogoje za nenehno učenje, eksperimentiranje in izmenjavo znanja.
Uravnotežena kombinacija tehničnih spretnosti in človeško usmerjenega vodenja
Raziskava ponuja uporabno izhodišče za organizacije, ki želijo načrtno razvijati vodje za delo z umetno inteligenco. Njeno ključno sporočilo je, da uspešno uvajanje UI zahteva uravnoteženo kombinacijo tehnološkega znanja, analitičnih sposobnosti in človeško usmerjenega vodenja. Vodje morajo znati uporabljati nove tehnologije, hkrati pa ohraniti kritično presojo, etično odgovornost in sposobnost učinkovitega sodelovanja z ljudmi.
Voditeljstvo dvojnega horizonta®
Program za vodje Voditeljstvo dvojnega horizonta®, je program Akademije Zelena Slovenija, ki pri vodjah razvija notranjo kapaciteto za zrelejše odločanje pod pritiskom z več jasnosti, stabilnosti, odgovornosti, človečnosti in zaupanja v zahtevnih vodstvenih situacijah. Edinstvenost programa je v Modelu dvojnega horizonta, ki povezuje zunanji horizont sprememb z notranjim horizontom človeka, vrednot, zaupanja in odgovornosti. Program zato ne ponuja generičnega treninga vodstvenih veščin, temveč praktičen pristop. Več o programu si preberite na tej povezavi.
