Vročinski valovi, poplave, požari in drugi ekstremni vremenski pojavi vse bolj vplivajo tudi na varnost in zdravje pri delu. Evropska unija zato v okviru nastajajočega Akta o kakovostnih delovnih mestih (Quality Jobs Act) razpravlja o strožjih pravilih za zaščito delavcev v času vremenskih ekstremov. Med predlogi so tudi zavezujoče najvišje temperature za delo ter možnost prekinitve dela ob nevarnih razmerah z ohranitvijo polnega plačila .
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije opozarja, da V Evropski uniji potekajo priprave na Akt o kakovostnih delovnih mestih (Quality Jobs Act), pomembno zakonodajno pobudo Evropske komisije na področju kakovosti dela in delovnih pogojev. Med področji, ki jih pobuda naslavlja, so tudi pravica do odklopa, vpliv digitalizacije in umetne inteligence na delo ter varnost in zdravje pri delu. Več o evropski pobudi je objavljeno na spletni strani Evropske komisije.
Podnebne spremembe postajajo tudi vprašanje varnosti pri delu
Podnebne spremembe spreminjajo pogoje, v katerih ljudje opravljajo svoje delo. Vročinski valovi, gozdni požari, poplave in drugi ekstremni vremenski dogodki niso več samo okoljsko vprašanje, temveč vse pomembnejši dejavnik tveganja na delovnem mestu. Posebej izpostavljeni so zaposleni, ki delajo na prostem ali v delovnih okoljih z visokimi temperaturnimi obremenitvami. Visoke temperature lahko vplivajo na fizično obremenitev delavcev, povečujejo tveganje za dehidracijo, vročinsko izčrpanost in vročinski udar ter posredno tudi tveganje za nezgode pri delu. Pomemben problem je tudi ugotavljanje posledic izpostavljenosti vročini. Zdravstveni zapleti se namreč ne pokažejo nujno med samo delovno izmeno, zato je povezavo med izpostavljenostjo pri delu in poznejšimi zdravstvenimi posledicami težje prepoznati.
ETUC zahteva jasnejša in zavezujoča pravila
Evropska konfederacija sindikatov (ETUC) si že dalj časa prizadeva za okrepitev evropske zakonodaje na področju dela pri visokih temperaturah. V okviru razprav o Aktu o kakovostnih delovnih mestih ETUC med drugim zagovarja uvedbo strožjih pravil za delo v času vremenskih ekstremov, vključno z določitvijo zavezujočih najvišjih temperatur za delo in ustreznejšo zaščito delavcev ob razmerah, v katerih nadaljevanje dela pomeni tveganje za zdravje.
Razprave pa niso omejene samo na fizična tveganja. Med pomembnimi prihodnjimi izzivi evropske politike varnosti in zdravja pri delu ostajajo tudi psihosocialna tveganja, za katera ETUC prav tako zahteva močnejši evropski zakonodajni okvir. Več o tem je predstavljeno v pobudi ETUC za evropsko ureditev psihosocialnih tveganj pri delu.
Kaj to pomeni za podjetja?
Čeprav je zakonodajni proces še v razvoju, je smer sprememb pomembna tudi za slovenska podjetja. Podnebna tveganja postopoma postajajo sestavni del upravljanja varnosti in zdravja pri delu.
Za delodajalce zato vprašanje ni več samo, kako ravnati ob posameznem vročinskem valu. Smiselno je širše preveriti:
- ali ocena tveganja ustrezno vključuje posledice ekstremnih temperatur in drugih vremenskih pojavov,
- katere skupine zaposlenih so najbolj izpostavljene,
- ali so organizacija dela, odmori in delovni čas prilagojeni povečanim obremenitvam,
- ali so zagotovljeni ustrezni tehnični in organizacijski preventivni ukrepi,
- kako podjetje spremlja zdravstvene in varnostne kazalnike, povezane s podnebnimi tveganji.
Takšen pristop je pomemben tudi zato, ker se področje VZD vse tesneje povezuje z upravljanjem ESG tveganj, odpornostjo podjetja ter odgovornim upravljanjem zaposlenih.
Od zakonodajnih sprememb do konkretnih ukrepov v podjetju
Za podjetja je zato smiselno, da razvoj evropske zakonodaje spremljajo že v fazi priprave in pravočasno preverjajo, kako se nova tveganja odražajo v njihovem sistemu varnosti in zdravja pri delu. Na to se navezujejo tudi strokovne in svetovalne storitve Fit medie / Zelene Slovenije, kjer se področja varnosti in zdravja pri delu povezujejo s širšim upravljanjem trajnostnosti, ESG, družbenega vidika poslovanja ter odgovornosti do zaposlenih. Organizacijam je tako mogoče nuditi podporo pri vključevanju tveganj v celovitejše sisteme upravljanja, interne analize, načrtovanje izboljšav in trajnostno poročanje. Pri tem lahko pomembno vlogo igrajo tudi strokovna orodja za diagnostiko in spremljanje stanja na področju VZD. Fit media / Zelena Slovenija organizacijam pri tem ponudi podporo z diagnostičnimi pristopi za ocenjevanje zrelosti sistema VZD, merjenje psihosocialnih tveganj in GAP analize varnostne realnosti, ki pomagajo ugotovitve prevesti v konkretne razvojne naloge. Pomemben del takšnega pristopa pa je tudi povezovanje in izmenjava različnih izkušenj organizacij in podjetij, kar vzpostavljamo v Stičišču znanja in dobrih praks na področju VZD. Varnost in zdravje zaposlenih tako nista ločeno področje, temveč pomemben del odgovornega in dolgoročno trajnostnega upravljanja organizacije.
