V Sloveniji je bilo leta 2024 za zasipanje uporabljenih 67,8 % vseh obdelanih odpadkov, je v objavi 29. oktobra navedel Eurostat. Na ravni EU je ta delež znašal 13,3 %. Slovenski rezultat je tesno povezan z velikimi količinami gradbenih odpadkov in odpira vprašanje, koliko materialov bi lahko namesto za zasipanje uporabili kot kakovostne sekundarne surovine. Podatki zajemajo širok nabor odpadkov iz gospodarstva in gospodinjstev ter niso statistika komunalnih odpadkov.
Na ravni EU je bilo leta 2024 obdelanih približno 1,96 milijarde ton odpadkov. Recikliranje je predstavljalo 42 %, zasipanje 13,3 %, sežig z energetsko predelavo pa 6,5 % obdelave. Skupno je bilo v postopkih predelave obravnavanih 61,8 % odpadkov. Preostanek je bil odstranjen z odlaganjem, sežigom brez energetske predelave ali drugimi postopki odstranjevanja.
Države se po strukturi obdelave precej razlikujejo. Eurostat med državami z velikim deležem recikliranja izpostavlja Italijo, Madžarsko in Slovaško, Slovenijo pa po visokem deležu zasipanja. Ta postopek je pomemben tudi na Irskem, kjer je predstavljal 45,2 % obdelave. Pri primerjavah je treba upoštevati sestavo odpadkov in strukturo gospodarstva posamezne države.
Slovensko sliko podrobneje pojasnjujejo podatki Statističnega urada RS. Leta 2024 je v Sloveniji nastalo približno 10,3 milijona ton odpadkov, od tega 7,3 milijona ton gradbenih. S končnimi postopki je bilo predelanih skoraj 11 milijonov ton odpadkov, za zasipanje pa uporabljenih približno 7,7 milijona ton. Kar 95 % odpadkov za zasipanje so predstavljali gradbeni odpadki.
SURS pri zasipanju navaja 70-odstotni delež med predelanimi odpadki. Razlika do Eurostatovih 67,8 % izhaja iz različne osnove: Eurostat delež prikazuje glede na vse obdelane odpadke, torej predelane in odstranjene skupaj. Po podatkih SURS je bilo recikliranih skoraj 2,9 milijona ton, kar je 5 % več kot leto prej. Vir: SURS.
Za razumevanje rezultatov je pomembno razlikovati med posameznimi postopki:
| Pojem | Kaj pomeni |
| Predelava | Širša skupina postopkov, pri katerih odpadki koristno nadomestijo druge materiale ali služijo drugemu koristnemu namenu. |
| Recikliranje | Predelava odpadnih materialov v proizvode, materiale ali snovi za prvotni ali drug namen; ne vključuje energetske predelave in zasipanja. |
| Zasipanje | Uporaba primernih nenevarnih odpadkov za zapolnjevanje izkopanih območij ali gradbene posege pri urejanju površja, pri čemer nadomestijo druge materiale. |
| Odstranjevanje | Postopki, ki niso predelava, med njimi odlaganje odpadkov. |
Pri zasipanju morajo biti odpadki primerni za predvideni namen, uporabljena količina pa omejena na nujno potrebno. Izpolnjevati morajo tudi okoljske zahteve. Zasipanje se zato šteje med predelavo, vendar ne med recikliranje.
Visok delež zasipanja sam po sebi ne dokazuje nepravilnega ravnanja. Ob ustrezni izvedbi lahko takšna uporaba nadomesti neodpadne materiale. Vendar material praviloma trajno ostane na določeni lokaciji, namesto da bi se vrnil v proizvodnjo novih izdelkov. Zato visok skupni delež predelave še ne pove, koliko materialov gospodarstvo ohranja v ponavljajočih se snovnih krogih.
Ločiti je treba tudi količine nastalih in obdelanih odpadkov. Statistika obdelave vključuje odpadke, uvožene za obdelavo, ne vključuje pa izvoženih. Na razliko vplivajo še skladiščenje, časovni zamiki in nastajanje sekundarnih odpadkov pri obdelavi. Deležev zato ni mogoče neposredno prenesti na vse odpadke, ki so v istem letu nastali v državi.
Za gradbeni sektor je razvojno vprašanje, kako povečati ponovno uporabo in recikliranje materialov v proizvode z višjo dodano vrednostjo. Tudi UMAR v Poročilu o razvoju 2026 velik obseg mineralnih odpadkov in njihovega zasipanja povezuje z neizkoriščenimi možnostmi krožnega gospodarstva ter poudarja potrebo po sistematičnem recikliranju in ponovni uporabi gradbenih odpadkov.
