Zbornica varnosti in zdravja pri delu je v sklopu kongresno-sejemskega dogodka Varnost in preventiva 2026 predstavila novo strokovno publikacijo Praktične smernice za identifikacijo tveganj pri izdelavi ocene tveganja, ki jo dopolnjuje Tabela kontrolnih vprašanj za vrednotenje.
Publikacija predstavlja pomembno praktično podporo strokovnim delavcem na področju varnosti in zdravja pri delu ter vsem, ki sodelujejo pri pripravi in posodabljanju ocen tveganja. Gre za sistematični pristop k prepoznavanju nevarnosti in dejavnikov tveganja ter v povezovanju ugotovljenih tveganj s konkretnimi preventivnimi in korektivnimi ukrepi. Izdelava kakovostne ocene tveganja namreč ni zgolj formalna obveznost. Učinkovita ocena tveganja mora temeljiti na dobrem poznavanju delovnega procesa, sistematičnem prepoznavanju nevarnosti ter presoji, kako lahko posamezni dejavniki vplivajo na varnost in zdravje zaposlenih. Prav v fazi identifikacije tveganj se v praksi pogosto pokažejo velike razlike v pristopih, zato lahko strukturirana strokovna orodja pomembno prispevajo k večji doslednosti, preglednosti in kakovosti ocenjevanja.
Nova publikacija na enem mestu združuje obsežen nabor praktičnih vsebin, ki uporabniku omogočajo sistematičen pregled delovnega okolja in lažje preverjanje, ali so bili pri izdelavi ocene tveganja upoštevani relevantni dejavniki.
Publikacija vključuje:
- orodje za sistematičen pregled dejavnikov tveganja, ki omogoča celovitejši pristop k prepoznavanju nevarnosti na delovnih mestih;
- strukturiran pregled 72 dejavnikov tveganja, s katerim je mogoče pregledneje identificirati ključne vire tveganj;
- 348 primerov potencialnih nezgod in zdravstvenih okvar, ki pomagajo posamezne dejavnike tveganja povezati z njihovimi možnimi posledicami;
- 1.077 konkretnih ukrepov za obvladovanje tveganj, od tega:
- 317 tehničnih ukrepov,
- 391 organizacijskih ukrepov in
- 369 osebnih ukrepov.
Takšna struktura uporabnika vodi od prepoznane nevarnosti in dejavnika tveganja prek možnih posledic do izbire ustreznih ukrepov. Publikacija je zato lahko uporabna tako pri pripravi novih ocen tveganja kot pri njihovem preverjanju, dopolnjevanju in posodabljanju.
Posebej pomembna je povezava med identifikacijo tveganj in načrtovanjem ukrepov. Cilj ocene tveganja namreč ni le evidentiranje nevarnosti, temveč predvsem zagotavljanje kakovostne strokovne podlage za odločanje o tem, kako tveganja preprečiti oziroma zmanjšati na sprejemljivo raven. Sistematičen pregled tehničnih, organizacijskih in osebnih ukrepov lahko pri tem strokovnemu delavcu pomaga razmišljati širše ter preveriti različne možnosti obvladovanja posameznega tveganja.
Tabela kontrolnih vprašanj za vrednotenje dodatno podpira strukturirano preverjanje stanja in omogoča bolj sistematičen pregled dejavnikov, ki jih je treba upoštevati pri vrednotenju tveganj. Tako jo je mogoče vključiti neposredno v proces ocenjevanja tveganj.
Od ocene tveganja do širšega upravljanja varnosti in zdravja pri delu
Sodobno upravljanje varnosti in zdravja pri delu se vse bolj povezuje tudi z vprašanji organizacije dela, dobrega počutja zaposlenih, psihosocialnih tveganj, odgovornega upravljanja ter širših ESG vidikov poslovanja. Kakovostna ocena tveganja je zato lahko izhodišče za širši razmislek o tem, kako organizacija upravlja vplive na zaposlene ter kako preventivo vključuje v svoje procese in kulturo.
Na to se navezujejo tudi strokovne in svetovalne storitve Fit medie / Zelene Slovenije, kjer se področja varnosti in zdravja pri delu povezujejo s širšim upravljanjem trajnostnosti, ESG, družbenega vidika poslovanja ter odgovornosti do zaposlenih. Organizacijam je tako mogoče nuditi podporo pri vključevanju tveganj v celovitejše sisteme upravljanja, interne analize, načrtovanje izboljšav in trajnostno poročanje. Pri tem lahko pomembno vlogo igrajo tudi strokovna orodja za diagnostiko in spremljanje stanja na področju VZD. Fit media / Zelena Slovenija organizacijam pri tem ponudi podporo z diagnostičnimi pristopi za ocenjevanje zrelosti sistema VZD, merjenje psihosocialnih tveganj in GAP analize varnostne realnosti, ki pomagajo ugotovitve prevesti v konkretne razvojne naloge. Pomemben del takšnega pristopa pa je tudi povezovanje in izmenjava različnih izkušenj organizacij in podjetij, kar vzpostavljamo v Stičišču znanja in dobrih praks na področju VZD. Varnost in zdravje zaposlenih tako nista ločeno področje, temveč pomemben del odgovornega in dolgoročno trajnostnega upravljanja organizacije.
