Evropski parlament in države članice EU nakazujejo nadaljnje rahljanje pravil o emisijah ogljikovega dioksida za nove avtomobile. Medtem ko je Evropska komisija predlagala znižanje cilja zmanjšanja emisij do leta 2035 s 100 na 90 odstotkov, dogovor političnih skupin v Evropskem parlamentu predvideva 95-odstotno zmanjšanje, del emisij pa bi proizvajalci lahko kompenzirali z uporabo nizkoogljičnega jekla.
Veljavna uredba EU iz leta 2023 določa, da morajo biti emisije CO₂ iz novih avtomobilov in kombijev od leta 2035 za 100 odstotkov nižje kot leta 2021. To bi v praksi pomenilo konec prodaje novih vozil z motorji z notranjim zgorevanjem. Evropska komisija je decembra lani v odziv na težave evropske avtomobilske industrije predlagala spremembo cilja, tako da bi zmanjšanje emisij iz izpušnih cevi znašalo 90 odstotkov. Preostalih deset odstotkov bi proizvajalci kompenzirali z uporabo nizkoogljičnega jekla ali trajnostnih obnovljivih goriv.
Po tem predlogu bi bila tudi po letu 2035 mogoča prodaja novih avtomobilov z motorji z notranjim zgorevanjem, priključnih hibridov in hibridov z razširjenim dosegom. Komisija ob tem vztraja, da se podnebni cilji EU ne spreminjajo, temveč se prilagaja način njihovega doseganja.
Evropski parlament predlaga še večje popuščanje
Dogovor, ki so ga sredi tedna dosegle politične skupine Evropske ljudske stranke (EPP), socialistov in demokratov (S&D) ter liberalcev (Renew), predvideva 87,5-odstotno zmanjšanje emisij, dodatnih 7,5 odstotka pa bi proizvajalci kompenzirali z uporabo nizkoogljičnega jekla. Skupno bi tako dosegli 95-odstotno zmanjšanje emisij.
Dogovor sta v četrtek podprla odbora Evropskega parlamenta za promet (TRAN) in industrijo (ITRE). Poročilo odbora ITRE je pripravil slovenski evropski poslanec Matej Tonin (EPP/NSi), ki je glasovanje označil za prvi pomemben korak k odpravi prepovedi prodaje novih vozil z bencinskimi in dizelskimi motorji po letu 2035.
»Ljudje so tisti, ki se odločajo, katero vozilo želijo kupiti – električno, bencinsko ali dizelsko. Prihodnosti avtomobilske industrije ne more določati zgolj ena tehnologija,« je poudaril Tonin.
O osnutku stališča Evropskega parlamenta za pogajanja s Svetom EU naj bi matični odbor za okolje (ENVI) predvidoma glasoval 4. novembra, glasovanje na plenarnem zasedanju pa je načrtovano za december.
Države članice zagovarjajo 90-odstotno zmanjšanje
Tudi v Svetu EU, kjer so zastopane države članice, pripravljajo pogajalsko izhodišče. Po pričakovanjih naj bi v veliki meri sledili nemško-francoskemu dogovoru, ki predvideva 90-odstotno zmanjšanje emisij, brez obvezne kompenzacije preostalih desetih odstotkov.
Razlike med predlogi kažejo, da se bodo pogajanja osredotočila predvsem na obseg zmanjšanja emisij in mehanizme, s katerimi bi proizvajalci lahko izpolnjevali cilje. Končna ureditev bo odvisna od dogovora med Evropskim parlamentom in Svetom EU.
Če bodo zakonodajalci potrdili predlagane spremembe, bo prodaja novih vozil z motorji z notranjim zgorevanjem v EU mogoča tudi po letu 2035. Dokler zakonodajni postopek ni končan, pa veljajo obstoječa pravila, ki določajo 100-odstotno zmanjšanje emisij CO₂ iz novih avtomobilov in kombijev glede na leto 2021.
