Evropska komisija je objavila smernice za lažje razumevanje obveznosti glede razširjene odgovornosti proizvajalca (EPR), ki jih uredba o embalaži in odpadni embalaži (PPWR) določa za mala podjetja, ki svoje izdelke prodajajo v različnih državah članicah EU. Poseben poudarek je na sorazmernosti administrativnih zahtev in preprečevanju nesorazmernih stroškov za podjetja, ki na trg dajejo majhne količine embalaže.

Proizvajalci, ki v posameznem koledarskem letu dajo na trg manj kot deset ton embalaže, so po navedbah Komisije že deležni nekaterih izjem in poenostavitev. Države članice in organizacije za razširjeno odgovornost proizvajalca (PRO) naj bi dodatno poskrbele, da njihove obveznosti ne bi predstavljale nesorazmernega bremena.

Med možnimi ukrepi so oprostitev plačila nekaterih administrativnih stroškov, denimo registracijskih pristojbin, uvedba pavšalnih in sorazmernih prispevkov EPR ter poenostavitev postopkov. Mala podjetja bi lahko bila v določenih primerih oproščena posodabljanja podatkov ali vodenja dokumentacije, zanje pa bi lahko veljali tudi poenostavljeni postopki nadzora. Države in organizacije PRO lahko zagotovijo tudi hitrejše postopke, navodila in svetovalno pomoč.

Kljub poenostavitvam morajo podjetja še naprej upoštevati veljavna nacionalna pravila registracije EPR v državah, kjer je verjetno, da bo embalaža, ki jo dajejo na trg, postala odpadek. Na portalu Green Forum Evropske komisije lahko preverijo, kateri predpisi in pristojni organi veljajo na posameznih trgih.

Komisija je predlagala tudi začasno odpravo zahteve, da morajo mala podjetja imenovati pooblaščenega zastopnika v vsaki državi članici, kjer prodajajo svoje izdelke. Predlog še obravnavata Svet EU in Evropski parlament. Do sprejetja odločitve naj bi države pravila izvajale konstruktivno in pragmatično ter se izogibale sankcioniranju gospodarskih subjektov.

Komisija načrtuje še poenotenje pravil za registracijo in poročanje na ravni EU. Ko bodo skupna pravila določena, bodo imele države članice 18 mesecev za vzpostavitev nacionalnih registrov oziroma prilagoditev obstoječih. Cilj je uskladiti oblike podatkov in obveznosti poročanja ter olajšati čezmejno poslovanje.

Po vzpostavitvi usklajenih nacionalnih registrov bodo morale spletne platforme pred omogočanjem uporabe svojih storitev od podjetij zahtevati številko registracije EPR. Ta zahteva se še ne izvaja.

Smernice prihajajo po pozivih evropskih poslovnih združenj k poenostavitvi zahtev za mala in srednja podjetja ter k bolj usklajenemu sistemu EPR. Združenja opozarjajo, da se nacionalni sistemi trenutno razlikujejo, kar podjetjem, ki poslujejo na več trgih, povzroča dodatne administrativne obremenitve.