50 let podjetja Zagožen
| Avtorica: mag. Marjetka Raušl Lesjak |
Pet desetletij tradicije je za Skupino Zagožen trdna osnova za nove razvojne korake. Podjetje se je razvilo v enega vodilnih slovenskih ponudnikov rešitev za vodovod in kanalizacijo. Pomemben proizvodni steber skupine je hčerinsko podjetje Aplast, danes eno vodilnih podjetij na področju rotacijskega litja v Sloveniji in Srednjevzhodni Evropi. Z lastnim razvojem, orodjarstvom, sodobno proizvodnjo, robotizacijo in širitvijo na evropske trge dokazuje, da je mogoče slovensko industrijsko znanje uspešno povezovati z inovacijami in trajnostno naravnanostjo. Ob 50-letnici podjetja Zagožen smo se z Brankom Potočnikom, direktorjem podjetij Zagožen in Aplast, pogovarjali o ključnih razvojnih mejnikih skupine, prihodnosti slovenske proizvodnje, avtomatizaciji, prenosu znanja ter vse večjem pomenu energije, materialov in krožnega gospodarstva. Del izdelkov danes, kot slikovito pravi, že »topijo na sonce«, vendar poudarja, da tehnologija sama po sebi ni dovolj. Dolgoročno konkurenčnost ustvarjajo predvsem ljudje, razvojno znanje in pripravljenost na spremembe.
Podjetje Zagožen letos zaznamuje 50 let delovanja. Če pogledate na teh pet desetletij, kateri so bili ključni prelomni trenutki, ki so najbolj zaznamovali razvoj skupine Zagožen?
Petdeset let je dovolj dolgo obdobje, da vidiš, kako zelo se lahko podjetje spremeni, če zna pravočasno prepoznati priložnosti, hkrati pa ostane zvesto temu, kar zna in kar kupci od njega pričakujejo. Začetek naše zgodbe sega v leto 1976, ko je Zdravko Zagožen stopil na samostojno podjetniško pot. Od takrat se je podjetje iz razmeroma majhne dejavnosti razvilo v enega najprepoznavnejših slovenskih ponudnikov rešitev za vodovod, kanalizacijo in upravljanje voda. Danes smo v podjetju Zagožen bistveno več kot trgovsko podjetje. Lastna proizvodnja v hčerinskem podjetju Aplast predstavlja pomemben del našega poslovanja, ob tem pa smo razvili veliko tehničnega in razvojnega znanja.
Pomemben mejnik je bila zagotovo odločitev za krepitev lastne proizvodnje in razvoj skupine. Z Aplastom smo postopoma zgradili močan proizvodni steber. Leta 2002 se je začela intenzivnejša usmeritev v rotacijsko litje, najprej s kanalizacijskimi in vodomernimi jaški, danes pa imamo lasten razvoj, orodjarno, sodobno proizvodnjo, CNC- in robotsko obdelavo ter izdelujemo tudi zahtevne izdelke za različne industrije. Drugi pomemben premik je bil iz Slovenije na širši evropski trg. Če želi slovensko proizvodno podjetje dolgoročno napredovati, domači trg sam po sebi ni dovolj. Zato je bila internacionalizacija logičen naslednji korak.
Če bi moral vseh 50 let povzeti z eno mislijo, bi rekel, da razvoj Skupine Zagožen temelji predvsem na tem, da nismo čakali, kaj bo prinesel trg, ampak smo se ves čas trudili biti korak pred njim. In veliko smo poslušali naše stranke, njihove želje in potrebe.
Kako se je v tem času spremenilo vaše razumevanje tega, kaj pomeni biti uspešno podjetje?
Uspešno podjetje mora obvladovati bistveno širšo sliko. Potrebujete lasten razvoj, dobro tehnologijo, učinkovite procese, kakovost, sledljivost, zanesljivo dobavno verigo, energetsko učinkovitost in predvsem ljudi z znanjem. Hkrati res poslušamo kupca in smo dovolj prilagodljivi, da mu ne ponujamo samo izdelka, ampak rešitev. Uspeh zato danes razumem predvsem kot sposobnost dolgoročnega prilagajanja. Podjetje mora biti dovolj stabilno, da lahko investira, in hkrati dovolj hitro, da se lahko spremeni.
Podjetje danes deluje v okolju, kjer so trajnost, učinkovita raba virov in zmanjševanje okoljskih vplivov vse pomembnejši. Kako se je to odrazilo v vaših proizvodih, tehnologiji in načinu proizvodnje?
Pri našem delu se ukvarjamo z vodo, kanalizacijo, čiščenjem odpadnih voda, zadrževanjem padavinske vode in drugo infrastrukturo, ki neposredno vpliva na okolje in kakovost življenja. To se seveda najprej odraža v izdelkih. V hčerinskem podjetju Aplast razvijamo rešitve za učinkovito upravljanje voda, zbiranje deževnice, čiščenje odpadne vode in zaščito okolja. Pri bioloških čistilnih napravah je na primer cilj čim bolj učinkovito čiščenje ob čim manjši porabi energije in brez nepotrebnega dodajanja kemičnih sredstev.
Drugi del je sama proizvodnja. V skupini Zagožen smo precej investirali v lastno proizvodnjo električne energije. Na strehah Aplasta in Zagožna je danes sončna elektrarna skupne moči približno 1,1 MW, dodatno pa smo sistem nadgradili z baterijskim hranilnikom moči 500 kW in kapacitete 1 MWh. Z njim lahko spremljamo porabo energije v realnem času, zmanjšujemo konične obremenitve in proizvodnjo deloma prilagajamo tudi razmeram na energetskem trgu. Zanimivo je, da lahko danes precej dobesedno rečemo, da del naših izdelkov topimo na sonce. Pomembno pa je tudi nekaj drugega: učinkovitejša proizvodnja je praviloma hkrati okoljsko in ekonomsko boljša proizvodnja. Krajši procesi in učinkovitejša logistika pomenijo manjši vpliv na okolje, hkrati pa izboljšujejo konkurenčnost.
Kako pomembna je za vas življenjska doba izdelkov, njihova možnost recikliranja oziroma ponovne uporabe in širše razmišljanje o krožnem gospodarstvu?
Pri infrastrukturnih izdelkih je življenjska doba eden ključnih kriterijev trajnosti. Izdelek, ki je vgrajen v zemljo, mora zanesljivo opravljati svojo funkcijo desetletja. Zato trajnosti ne razumemo samo kot vprašanje tega, iz česa je izdelek narejen, ampak predvsem koliko časa bo služil svojemu namenu, koliko vzdrževanja bo zahteval in kaj se bo z njim zgodilo na koncu življenjske dobe. Pri polietilenu je ena velikih prednosti prav odpornost proti koroziji, kemična obstojnost, relativno majhna masa in dolga življenjska doba. Pri podzemnih ohišjih naših čistilnih naprav na primer govorimo o pričakovani življenjski dobi 50 let.
Pomembna pa postaja tudi reciklabilnost materialov in vračanje materialnih tokov nazaj v proces. Prihodnost proizvodnje bo gotovo zahtevala vedno bolj natančno poznavanje izvora materiala, količine reciklata v izdelku, njegovega okoljskega odtisa in možnosti ponovne uporabe. Pri tem ne smemo biti poenostavljeni. Pri izdelkih za pitno vodo ali drugih tehnično zahtevnih aplikacijah mora biti na prvem mestu varnost in skladnost materiala. Krožnost zato ne pomeni, da lahko povsod enostavno uporabimo recikliran material. Pomeni pa, da moramo pri vsakem izdelku razmišljati, kako uporabiti čim manj materiala, kako zmanjšati izmet in kako material po koncu življenjske dobe čim bolj smiselno vrniti v obtok.
Katere tehnološke spremembe so v zadnjih letih najbolj vplivale na vaše poslovanje in proizvodnjo? Kje vidite največ prostora za nadaljnjo avtomatizacijo in digitalizacijo?
Največja sprememba je, da proizvodnja v hčerinskem podjetju Aplast postaja vedno bolj podatkovno vodena. Ni več dovolj, da imaš dober stroj. Vedeti moraš, kaj se na njem dogaja, spremljati parametre procesa, zagotavljati ponovljivost in podatke povezati s kontrolo kakovosti in načrtovanjem proizvodnje. V Aplastu uporabljamo sodobne rotomoulding postopke, CNC- in robotsko obdelavo, digitalno spremljanje proizvodnih procesov ter CAD-modeliranje in simulacije že v razvojni fazi. Z novo rotomoulding opremo smo povečali tudi možnosti za proizvodnjo večjih in tehnično zahtevnejših izdelkov. Avtomatizacije pa ne vidimo kot nadomestilo za ljudi. Vidimo jo predvsem kot način, da ljudje manj časa porabijo za fizično zahtevna in ponavljajoča se opravila ter več za tista, kjer so potrebni znanje, presoja in razvoj. Na Zagožnu imamo uporabniku prijazen konfigurator in enostavne možnosti naročanja izdelkov.
Kako skrbite za prenos znanja med generacijami in kako nagovarjate mlade, da svojo kariero začnejo v proizvodnem podjetju?
To je eno ključnih vprašanj za celotno slovensko industrijo. Velik del znanja v proizvodnih podjetjih ni zapisan v priročnikih. Je v ljudeh, ki imajo 20 ali 30 let izkušenj in lahko določene stvari ocenijo skoraj intuitivno. Če tega znanja pravočasno ne prenesemo, ga lahko zelo hitro izgubimo. Zato je mentorstvo izjemno pomembno. Mlad človek mora imeti ob sebi nekoga, od katerega se lahko uči, hkrati pa mu moramo dovolj hitro dati tudi odgovornost in možnost, da predlaga drugačne rešitve. Prenos znanja mora potekati v obe smeri. Starejše generacije prinašajo izkušnje in poznavanje procesov, mlajše pa zelo hitro sprejemajo digitalna orodja in pogosto na problem pogledajo drugače.
Pri nagovarjanju mladih moramo spremeniti tudi predstavo o tem, kaj danes pomeni proizvodnja. Sodobna proizvodnja niso samo stroji in fizično delo. Vključuje robotiko, avtomatizacijo, CAD-modeliranje, materiale, energetiko, razvoj izdelkov, laboratorijsko delo in podatkovno analitiko. Tudi pri zaposlovanju zato poudarjamo strokovni razvoj ter sodelovanje na domačih in mednarodnih strokovnih dogodkih. Če želimo mlade pridobiti za industrijo, jim moramo predvsem pokazati, da lahko tukaj delajo na zelo konkretnih tehnologijah in hkrati vidijo rezultat svojega dela.
Slovenska podjetja se soočajo z visokimi stroški energije in dela, pomanjkanjem kadrov ter vse močnejšo mednarodno konkurenco. Kateri od teh izzivov je za Skupino Zagožen trenutno najpomembnejši?
Težko bi izpostavil samo enega, ker se vsi med seboj povezujejo. Če imate pomanjkanje kadrov, morate več vlagati v avtomatizacijo. Če so stroški dela višji, morate povečevati produktivnost. Če je energija draga, morate izboljševati energetsko učinkovitost in iskati lastne vire. Mednarodna konkurenca pa poskrbi, da teh stroškov preprosto ne morete prenesti na kupca. Energijo smo v določeni meri naslovili s sončnimi elektrarnami, hranilnikom in sistemom za upravljanje energije.
Dolgoročno pa bi sam izpostavil predvsem ljudi in produktivnost. Stroj lahko kupi praktično vsak konkurent. Težje je zgraditi ekipo, ki razume tehnologijo, trg in kupca ter zna iz vsega tega razviti dober izdelek. Zato bo konkurenčnost slovenske proizvodnje vse manj temeljila na poceni delu in vse bolj na znanju, avtomatizaciji, specializaciji ter izdelkih z višjo dodano vrednostjo.
Kako se spreminjajo pričakovanja vaših kupcev, zlasti glede kakovosti, trajnosti, sledljivosti in okoljskega odtisa izdelkov? Kako se na to odzivate?
Kupec danes želi bistveno več informacij kot nekoč. Poleg cene in dobavnega roka ga zanimajo certifikati, tehnične lastnosti, poreklo, sledljivost, življenjska doba in vedno pogosteje tudi okoljski vidiki izdelka. Pri večjih infrastrukturnih in industrijskih projektih je dokumentacija postala praktično enako pomembna kot sam izdelek. Na to odgovarjamo predvsem z večjim nadzorom nad celotnim procesom. Ker imamo lasten razvoj, orodjarno, proizvodnjo, kontrolo kakovosti in velik del finalizacije izdelkov pod eno streho, lahko precej natančneje spremljamo, kako izdelek nastane. Tehnološke faze so povezane v enoten proces, kar omogoča večjo sledljivost in ponovljivost.
Pomemben del tega so tudi standardi. Sistem kakovosti ISO 9001 in okoljski standard ISO 14001 sta pri nas že dolgo del poslovanja in pomenita predvsem to, da moramo procese sistematično spremljati in izboljševati.
Mislim, da bo okoljski odtis v prihodnjih letih postal še pomembnejši del odločanja. Ne nujno pri vsakem posameznem nakupu, zagotovo pa pri velikih projektih in mednarodnih dobavnih verigah.
Katere naložbe, tehnologije ali poslovne priložnosti bodo po vašem mnenju odločilne za to, da bo Zagožen tudi čez 50 let konkurenčno slovensko podjetje?
Za prihodnjo konkurenčnost Zagožna bodo ključni strokovno svetovanje, učinkovita logistika, digitalizacija prodaje in tesno sodelovanje z zanesljivimi dobavitelji. Tehnologija bo procese pospešila, dolgoročno razliko pa bodo še vedno ustvarjali znanje in razumevanje potreb kupcev. Tehnologija lahko procese pospeši, ne more pa nadomestiti izkušenega svetovalca, ki razume projekt in kupcu pomaga izbrati pravo rešitev.
Na strani Aplasta pa moramo vlagati na več področjih hkrati. Prvo je tehnologija: avtomatizacija, robotizacija in digitalizacija proizvodnje. Drugo je lasten razvoj. Če bomo želeli v Sloveniji ohraniti proizvodnjo, bomo morali izdelovati produkte, pri katerih je znanje pomembnejši del vrednosti kot sama cena dela. Tretje področje so energija in materiali. Energetsko učinkovita proizvodnja, večja samooskrba, hranilniki energije in optimalna uporaba materialov ne bodo več samo okoljske teme, ampak pomemben element konkurenčnosti. Četrto je internacionalizacija. Slovenija je odlično okolje za razvoj znanja in specializirane proizvodnje, vendar moramo razmišljati evropsko in globalno.
Naše ambicije so zato povezane tudi z nadaljnjo širitvijo na evropske trge in z razvojem izdelkov za širši spekter industrij. Aplast se že danes poleg infrastrukture usmerja tudi v rešitve za industrijo, mobilnost in druge zahtevne aplikacije. In na koncu, brez ljudi nič od tega nima velikega pomena. Najpomembnejša investicija ostaja znanje. Stroj zastara bistveno hitreje kot dobro znanje v podjetju.
Kaj bi želeli, da bi o Skupini Zagožen ob njegovi 100-letnici povedala naslednja generacija vodstva?
Najlepše bi bilo slišati, da smo jim zapustili zdravo podjetje in dobro osnovo, na kateri so lahko zgradili nekaj še boljšega. Da je Zagožen ostal prepoznaven po strokovnem svetovanju, zanesljivi dobavi in osebnem odnosu. Predvsem pa, da smo ustvarili dobre temelje, na katerih so lahko prihodnje generacije zgradile še uspešnejšo zgodbo. Ne bi želel, da bi čez 50 let govorili samo o tem, koliko smo proizvedli, koliko objektov zgradili ali koliko strojev kupili. Želel bi, da bi lahko rekli, da je bila generacija pred njimi dovolj pogumna, da je vlagala v razvoj, tehnologijo in ljudi ter dovolj odgovorna, da je razmišljala dolgoročno. Podjetje, ki obstaja sto let, zagotovo ne more sto let delati istih stvari na isti način. Mora se ves čas spreminjati.
Če bo Skupina Zagožen leta 2076 še vedno prepoznana kot slovensko podjetje, ki razvija svoje znanje, ustvarja kakovostna delovna mesta, uspeva na mednarodnih trgih in ponuja rešitve, ki imajo resnično uporabno vrednost za ljudi in okolje, bomo svojo nalogo opravili dobro. In morda je prav to najpomembnejše sporočilo 50-letnice: tradicija sama po sebi ni zagotovilo za prihodnost. Je pa zelo dobra osnova, če jo znaš povezati s pogumom za spremembe.
