Delež pijač v povratni embalaži se je v Sloveniji med letoma 2000 in 2024 zmanjšal z 39 na 18 odstotkov. Čeprav bi 92 odstotkov potrošnikov pijače v povratni embalaži kupovalo pogosto ali vedno, če bi bile lažje dostopne, je njihova ponudba v trgovinah omejena. Na to so opozorili na posvetu v okviru projekta ČISTO, ki sta ga v Velenju na Fakulteti za varstvo okolja organizirala Zveza potrošnikov Slovenije (ZPS) in društvo Eko krog.
Pregled trgovin, opravljen v okviru projekta, je pokazal, da so v povratni embalaži na voljo predvsem pivo in mineralna voda. Potrošniki pogosto težko prepoznajo povratne steklenice, višina kavcije ni vedno jasno označena, vračilna mesta pa so lahko slabo dostopna ali nepregledna.
Po anketi 91 odstotkov vprašanih vsaj občasno pogreša pijače v povratni embalaži, redno pa jih kupuje le petina. Največja ovira je premajhna izbira, sledita zapleten sistem vračanja in nejasna pravila. Tretjina anketiranih povratne embalaže ne prepozna ali jo prepozna s težavo. Potrošniki si povratno embalažo najbolj želijo za mleko, vodo, sokove in jogurte.
»Ponovna uporaba embalaže ne sme biti zapletena izjema, ampak preprosta in dostopna možnost,« je poudaril Boštjan Okorn iz ZPS. Organizacija predlaga jasnejše označevanje povratne embalaže in kavcije, širšo ponudbo izdelkov, dostopnejša vračilna mesta ter skupni sistem, ki bi temeljil tudi na standardiziranih steklenicah.
Povratna steklenica lahko zmanjša izpuste
Po podatkih, predstavljenih na posvetu, povratna steklenica v povprečju opravi od 25 do 30 krogov uporabe, v nekaterih sistemih pa jo je mogoče ponovno napolniti do 50-krat. V določenih pogojih lahko v primerjavi s plastenkami povzroči do 70 odstotkov manj izpustov toplogrednih plinov, v primerjavi s pločevinkami pa več kot polovico manj.
Projektni izračuni kažejo, da bi z nadomestitvijo 11 odstotkov pločevink s povratnimi steklenicami v Sloveniji lahko letno prihranili 58.318 ton ekvivalenta CO₂. Okoljska učinkovitost je sicer odvisna tudi od števila ponovnih polnjenj, razdalj prevoza, čiščenja in organizacije vračanja.
Doc. dr. Gašper Gantar s Fakultete za varstvo okolja je zato poudaril pomen analiz življenjskega cikla (LCA), ki omogočajo primerjavo okoljskih vplivov embalaže od pridobivanja surovin in proizvodnje do uporabe in ravnanja po koncu življenjske dobe.
Pomembna je tudi varnost materialov v stiku z živili. Dr. Anja Bubik s fakultete je opozorila, da je pri prehajanju snovi iz embalaže v živila treba upoštevati vrsto materiala, temperaturo, kislost in čas shranjevanja. Steklo ima zaradi kemijske stabilnosti v običajnih pogojih uporabe prednost, saj iz njega praviloma prehaja zelo malo snovi.
V gostinstvu sistem deluje bolje kot v trgovinah
Razprava predstavnikov gospodarstva in potrošnikov je pokazala, da je uporaba povratne embalaže v gostinstvu bolj uveljavljena kot v maloprodaji. Med odprtimi vprašanji so stroški zbiranja, pranja in ponovnega polnjenja, širitev ponudbe na sokove in druge brezalkoholne pijače ter vzpostavitev učinkovitejšega kavcijskega sistema.
Stane Žilnik iz gostinskega lokala Stari pisker je predstavil izkušnje s povratno stekleno embalažo, ki jo v lokalu uporabljajo kljub dodatnim logističnim in skladiščnim stroškom. Dr. Petra Medved Djurašinović iz GZS – Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pa je napovedala prizadevanja sektorja pijač za povečanje uporabe embalaže za večkratno uporabo v prihodnjih petih letih. Med možnostmi je poleg stekla omenila tudi povratne plastenke PET.
Primeri iz tujine kažejo različne načine spodbujanja ponovne uporabe. V Nemčiji je po podatkih, predstavljenih na posvetu, v povratni embalaži 51 odstotkov pijač, pri čemer imajo pomembno vlogo skupni sistemi standardnih steklenic. Avstrija uporabo spodbuja z zakonsko določenimi deleži, Latvija pa ima vzpostavljen kavcijski sistem z visoko stopnjo vračanja embalaže.
Projekt ČISTO, ki ga izvajata ZPS in društvo Eko krog, sofinancirata Eko sklad in Ministrstvo za okolje in prostor. Njegov cilj je izboljšati informiranost potrošnikov ter spodbuditi širšo uporabo povratne embalaže in učinkovitejše sisteme vračanja.
