Kakovost delovnih mest v EU se je v zadnjem desetletju izboljšala, vendar razlike med državami, sektorji in poklici ostajajo velike. Evropska komisija opozarja na povezavo med kakovostjo zaposlitve, produktivnostjo in pomanjkanjem delovne sile ter napoveduje akt o kakovostnih delovnih mestih.
Evropska komisija v Evropski zaposlitveni in socialni napovedi 2026 poudarja, da so kakovostna delovna mesta pomembna za konkurenčno gospodarstvo, višjo produktivnost in ohranjanje delavcev. V zadnjem desetletju je EU napredovala predvsem na področjih plačila, varnosti zaposlitve in delovnega časa. Kljub temu se kakovost zaposlitve še vedno precej razlikuje glede na državo članico, sektor in poklic.
Kakovostnejša delovna mesta lahko prispevajo k večji produktivnosti z večjo motivacijo zaposlenih, manjšo fluktuacijo, razvojem znanj in spretnosti ter boljšo organizacijo dela. Komisija zato opozarja, da izboljševanje delovnih pogojev ni zgolj socialni cilj, temveč tudi dejavnik gospodarske uspešnosti.
Pomanjkanje delavcev tudi zaradi slabših pogojev
Evropski trg dela se sooča z upočasnjevanjem rasti zaposlovanja, šibko rastjo produktivnosti in pritiski na dohodke gospodinjstev zaradi visokih cen energije. Pomanjkanje delovne sile je pogosto izrazitejše pri delovnih mestih slabše kakovosti, ki jih zaznamujejo manj ugoden delovni čas, nižja plačila in manjša varnost zaposlitve.
Po oceni Komisije lahko izboljšanje teh pogojev podjetjem pomaga privabiti in obdržati delavce tam, kjer jih najbolj potrebujejo. Hkrati je rast produktivnosti pomembna za dolgoročno zviševanje plač in izboljševanje delovnih pogojev.
Kakovostnejša delovna mesta so pogostejša v informacijskih in komunikacijskih dejavnostih, financah in zavarovalništvu, javni upravi ter strokovnih, znanstvenih in tehničnih dejavnostih. Nižjo kakovost zaposlitve pa poročilo pogosteje ugotavlja v gostinstvu in nastanitvenih dejavnostih, administrativnih in podpornih storitvah ter nekaterih manj kvalificiranih storitvenih poklicih. Razlike ostajajo tudi med državami članicami; v nekaterih se je v zadnjem desetletju poslabšalo več kazalnikov kakovosti dela.
Plače in produktivnost morajo rasti skupaj
Komisija poudarja, da je dolgoročna rast plač povezana z večjo produktivnostjo podjetij. Obenem lahko višje plače, zlasti minimalne, podjetja spodbudijo k naložbam in inovacijam namesto k tekmovanju predvsem z nizkimi stroški dela.
Po sprejetju direktive EU o ustreznih minimalnih plačah so se minimalne plače zvišale, zlasti v državah članicah z nižjimi ravnmi plač in večjim deležem zaposlenih, ki prejemajo minimalno plačo.
Umetna inteligenca prinaša priložnosti in tveganja
Pomemben dejavnik prihodnje kakovosti dela je tudi uvajanje umetne inteligence (UI). Ta lahko poveča produktivnost, zaposlenim omogoči osredotočanje na zahtevnejše naloge in podpira razvoj novih znanj. Toda učinki so odvisni od načina uvajanja in upravljanja tehnologije.
Komisija opozarja, da lahko UI zmanjša povpraševanje po delavcih v nekaterih začetniških in rutinskih poklicih ter vpliva na plače in delovne pogoje. Raziskave nakazujejo tudi tveganja za razvoj kritičnega mišljenja in učenja skozi delo, večjo potrebo po človeškem nadzoru ter poglabljanje razlik v znanju. Manj izkušeni zaposleni lahko z uporabo UI sicer hitro povečajo produktivnost, vendar so lahko tudi manj sposobni prepoznati napake, ki jih ustvarijo avtomatizirana orodja.
Zato bodo po oceni Komisije vse pomembnejši zastopanje delavcev, politike razvoja znanj in socialni dialog.
Trg dela ostaja odporen
Kljub izzivom je evropski trg dela ostal razmeroma odporen. Stopnja zaposlenosti je leta 2025 dosegla 76,1 odstotka, brezposelnost pa je ostala pri zgodovinsko nizki ravni šestih odstotkov.
Analiza Komisije za leto 2026 kaže, da bo energetski šok, povezan s konfliktom na Bližnjem vzhodu, verjetno upočasnil rast zaposlovanja, ne pa je ustavil. V EU naj bi tako v letu 2026 ustvarili približno 440.000 delovnih mest manj, kot bi jih sicer. Napoved kaže predvsem na počasnejše zaposlovanje, ne na izrazit gospodarski padec, saj naj bi delodajalci večinoma ohranili obstoječe zaposlene.
Realne plače so leta 2026 v EU za 1,4 odstotka višje kot pred pandemijo covida-19. V večini držav članic so tako nadomestile izgube kupne moči iz let 2022 in 2023.
Evropska komisija namerava še letos predstaviti akt o kakovostnih delovnih mestih, potem ko je opravila drugo fazo posvetovanja s socialnimi partnerji. Namen pobude je kakovost zaposlitve postaviti v središče odziva Evrope na dolgoročne gospodarske spremembe, nizko rast produktivnosti, staranje prebivalstva, pomanjkanje delavcev ter zeleni in digitalni prehod.
