Raziskava Global Leadership Forecast 2025 opozarja na vse večje zahteve do vodij, upad zaupanja v vodstvene kadre in pomanjkljivosti pri razvoju ključnih kompetenc. Organizacije bodo morale več pozornosti nameniti strateškemu razmišljanju, vodenju sprememb in individualiziranemu razvoju vodij.
Globalna raziskava o stanju vodenja
Raziskovalno svetovalno podjetje Development Dimensions International (DDI) je januarja 2025 objavilo poročilo Global Leadership Forecast 2025, eno obsežnejših mednarodnih raziskav o stanju vodenja, razvoju vodstvenih kompetenc in njihovem vplivu na organizacijsko uspešnost. Enajsta izdaja raziskave temelji na odgovorih 10.796 vodij in 2.185 strokovnjakov za kadre iz 2.014 organizacij, ki delujejo v več kot 50 državah in 24 gospodarskih panogah.
Namen raziskave je prepoznati ključne izzive sodobnega vodenja, ugotoviti, katere kompetence bodo vodje potrebovali v prihodnje, ter opredeliti pristope, s katerimi lahko organizacije učinkoviteje razvijajo vodstvene potenciale. Poseben poudarek je namenjen zaupanju, stresu in izgorelosti vodij, uvajanju umetne inteligence ter razkoraku med potrebnimi in dejansko razvitimi kompetencami.
Upad zaupanja in vse večja obremenjenost vodij
Ena najizrazitejših ugotovitev raziskave je upad zaupanja v neposredno nadrejene. Delež vodij, ki zaupajo svojim neposrednim vodjem, se je med letoma 2022 in 2024 zmanjšal s 46 na 29 odstotkov. Zaupanje v višje vodstvo ostaja prav tako nizko, saj mu zaupa le 32 odstotkov vprašanih vodij.
Raziskava opozarja tudi na naraščajoče obremenitve. Kar 71 odstotkov vodij poroča o povečanju stresa, med vodji, ki doživljajo večji stres, pa jih je 40 odstotkov zaradi tega že razmišljalo o odhodu z vodstvenega položaja. Le 30 odstotkov vodij meni, da ima na voljo dovolj časa za izpolnjevanje svojih odgovornosti.
Ugotovitve kažejo, da razvoj vodij ne more biti omejen zgolj na pridobivanje strokovnih znanj. Pomembni so tudi ustvarjanje podpornega delovnega okolja, obvladovanje stresa, učinkovita komunikacija in sposobnost vzpostavljanja zaupanja. Vodje, ki razvijajo samorefleksijo, se vključujejo v odprte pogovore in uporabljajo razpoložljive učne vire, redkeje razmišljajo o odhodu iz svoje vloge.
Ključne kompetence prihodnosti ostajajo premalo razvite
Pomemben del raziskave obravnava vrzeli med kompetencami, ki jih vodje potrebujejo, in usposabljanji, ki jih dejansko prejmejo. Kar 83 odstotkov kadrovskih organizacij pričakuje, da se bo v naslednjih petih letih potreba po novih vodstvenih kompetencah povečala.
Med ključnimi področji, na katerih primanjkuje razvoja, so:
- Strateško razmišljanje: 64 odstotkov vodij ga prepoznava kot ključno kompetenco, vendar se jih je na tem področju usposabljalo le 37 odstotkov.
- Vodenje sprememb: 61 odstotkov vodij ga ocenjuje kot bistveno, ustreznega razvoja pa je bilo deležnih 36 odstotkov.
- Prepoznavanje in razvoj prihodnjih talentov: 61 odstotkov vodij to kompetenco označuje kot ključno, usposabljanje pa jih je prejelo 32 odstotkov.
- Sprejemanje odločitev in določanje prioritet: 60 odstotkov vodij poudarja njen pomen, ustreznega usposabljanja pa je bilo deležnih 39 odstotkov.
Kljub prepoznani pomembnosti teh področij jih le 22 odstotkov kadrovskih organizacij uvršča med prednostne naloge svojih razvojnih programov. Razkorak lahko omejuje sposobnost organizacij, da se prilagajajo spremembam, spodbujajo inovacije in dolgoročno ohranjajo konkurenčnost.
Umetna inteligenca zahteva tudi drugačen pristop k vodenju
Raziskava izpostavlja, da uvajanje umetne inteligence ni zgolj tehnološki izziv, temveč tudi izziv vodenja ljudi. Vodje na prvi ravni vodenja so trikrat pogosteje zaskrbljeni zaradi vpliva umetne inteligence kot vodje na višjih ravneh. Prav oni morajo nove tehnologije prenesti v vsakodnevno delo, prilagoditi procese ter zaposlenim pomagati pri pridobivanju novih znanj.
Uspešno uvajanje umetne inteligence zato zahteva več kot tehnično usposabljanje. Ključni so transparentna komunikacija, vključevanje zaposlenih, zaupanje v višje vodstvo in sposobnost vodenja sprememb. Raziskava ugotavlja, da so vodje, ki zaupajo višjemu vodstvu, 2,2-krat pogosteje navdušeni nad uporabo umetne inteligence pri delu.
Učinkovit razvoj zahteva kombinacijo pristopov
Pomembno sporočilo raziskave je, da enotno usposabljanje ne zadostuje za razvoj raznolikih vodstvenih kompetenc. Vodje cenijo predvsem individualizirane razvojne izkušnje, med katerimi izstopajo zunanji coaching in razvojne naloge, ki omogočajo učenje skozi konkretne izzive.
Organizacije, ki uporabljajo pet ali več različnih pristopov k razvoju vodij, imajo 4,9-krat večjo verjetnost, da poročajo o izboljšanju vodstvenih kompetenc. Med učinkovite pristope sodijo coaching neposredno nadrejenih, interni coaching, samoorganizirano učenje, ocenjevanje kompetenc ter digitalna orodja in simulacije, podprte z umetno inteligenco.
Ključni premik je od splošnih izobraževalnih programov k ciljnemu razvoju, ki temelji na prepoznanih vrzelih posameznika, praktičnih izkušnjah in sprotnih povratnih informacijah.
Razvoj vodij kot strateška naložba
Global Leadership Forecast 2025 jasno kaže, da je razvoj vodstvenih kompetenc pomemben dejavnik organizacijske odpornosti in dolgoročne uspešnosti. Organizacije se ne morejo zanašati zgolj na obstoječe sposobnosti vodij, temveč morajo sistematično razvijati strateško razmišljanje, vodenje sprememb, odločanje, razvoj talentov in medosebne kompetence.
Učinkovito vodenje prihodnosti bo temeljilo na povezovanju poslovnih ciljev s potrebami zaposlenih, vzpostavljanju zaupanja ter ustvarjanju okolja, v katerem se vodje in njihovi sodelavci lahko nenehno učijo. Razvoj vodij tako ni zgolj naloga kadrovske funkcije, temveč strateška odgovornost organizacij, ki želijo ohraniti talente, uspešno uvajati spremembe in graditi trajnostno konkurenčno prednost.
Razvoj vodstvenih kompetenc z Akademijo Zelena Slovenija
Vodje danes ne odločajo več v stabilnem okolju. Umetna inteligenca, digitalizacija, ESG zahteve, pritiski na učinkovitost, reorganizacije in kadrovske napetosti od vodij zahtevajo več kot le strokovno znanje in hitro odzivanje. V Akademiji Zelena Slovenija smo razvili program za vodje, ki želijo v času sprememb odločati z več jasnosti, odgovornosti in zaupanja. V 10 modulih pomaga vodjem razviti notranjo kapaciteto za zrelejše odločanje pod pritiskom: več jasnosti, stabilnosti, odgovornosti, človečnosti in zaupanja v zahtevnih vodstvenih situacijah. Namenjen je upravam, direktorjem, vodstvenim ekipam, srednjemu managementu, HR vodjem ter vodjem transformacijskih, digitalnih, AI in ESG projektov. Več o programu najdete na tej povezavi, kjer lahko v primeru, da je program za vas zanimiv, izpolnite obrazec za interes.
