Evropske države in partnerice skupine G7 so se dogovorile o sprostitvi 100 milijonov sodov dizla in surove nafte iz strateških zalog. Ukrep, ki bo potekal štiri mesece in ga bo usklajevala Mednarodna agencija za energijo (IEA), je odgovor na vse večji pritisk na evropski trg goriv.
Evropo je v zadnjih tednih prizadelo več dejavnikov hkrati: poškodovane rafinerije, višje cene naftnih derivatov ter nevarnost zmanjšanja dobave iz ZDA. Ameriški predsednik Donald Trump je namreč zagrozil z omejitvijo izvoza dizla, če evropske države ne bi sprostile več lastnih zalog. G7 je ob tem ponovno potrdil zavezanost prostemu trgovanju z energijo med članicami.
Odvisnost Evrope od uvoza dizla se je močno povečala po omejitvi uvoza ruskih goriv po začetku vojne v Ukrajini. Evropa zdaj uvozi približno 1,5 milijona sodov dizla na dan, okoli tretjina prihaja iz ZDA. Hkrati je Kitajska omejila oktobrski izvoz goriv, poškodbe rafinerij na Bližnjem vzhodu in v Rusiji pa dodatno zmanjšujejo predelovalne zmogljivosti.
Sprostitev zalog je zato predvsem začasni blažilnik, ne dolgoročna rešitev. Količina ustreza približno enemu dnevu svetovne porabe nafte in bo razporejena čez štiri mesece. Pomembno bo, kolikšen delež predstavljajo že predelan naftni derivati, saj surova nafta zahteva dodatno rafiniranje, zmogljivosti rafinerij pa so že obremenjene.
G7 je zato poleg sprostitve zalog pozval k usklajevanju vzdrževanja rafinerij, večji izkoriščenosti razpoložljivih zmogljivosti in povečanju proizvodnje tam, kjer je to mogoče. Visoke cene dizla namreč ne vplivajo le na voznike, temveč se prek transporta in kmetijstva prenašajo tudi v cene blaga in hrane.
Za evropsko gospodarstvo dogovor pomeni predvsem nekaj dodatnega časa za stabilizacijo dobavnih verig. Dolgoročnejša odpornost pa bo odvisna od ponovne vzpostavitve rafinerijskih zmogljivosti, zanesljivosti uvoza in zmanjšanja izpostavljenosti posameznim dobaviteljem.
