Francija, Indija in Nemčija s svojimi regulativnimi pristopi kažejo, kako embalažna zakonodaja vse bolj posega v oblikovanje izdelkov, dobavne verige in dostop do trgov. Podjetjem nalaga več odgovornosti za embalažo, njeno recikliranje in poročanje o materialih, poroča Packaging Getaway.
Francija poudarja razširjeno odgovornost proizvajalca (EPR), okoljsko oblikovanje in obveščanje potrošnikov. Proizvajalci morajo izpolnjevati registracijske obveznosti, na embalaži pa so pomembne tudi zahteve glede označevanja ločevanja odpadkov. Od leta 2027 naj bi se sistem EPR razširil še na embalažo za profesionalno uporabo.
Indija se osredotoča predvsem na zmanjševanje plastičnih odpadkov, digitalno spremljanje obveznosti in obvezne deleže reciklirane plastike. Za togo plastično embalažo je cilj reciklirane vsebine v poslovnem letu 2026/27 določen pri 40 odstotkih, do leta 2028/29 pa naj bi se povečal na 60 odstotkov.
Nemčija daje velik poudarek registraciji, sledljivosti in financiranju ravnanja z odpadno embalažo. Od 12. avgusta 2026 morajo tuja podjetja brez podružnice v Nemčiji, ki neposredno prodajajo končnim uporabnikom na nemškem trgu, za obveznosti EPR imenovati pooblaščenega zastopnika. Lastne registracije v registru LUCID ne morejo prenesti nanj.
PPWR spreminja evropski okvir
V EU se od 12. avgusta 2026 splošno uporablja nova uredba o embalaži in odpadni embalaži (PPWR), ki določa skupni okvir za preprečevanje odpadkov, recikliranje, ponovno uporabo in reciklirano plastiko. Nacionalni sistemi registracije in razširjene odgovornosti proizvajalcev kljub temu ostajajo pomembni.
Za podjetja je ključno, da embalažno skladnost vključijo v razvoj izdelkov in upravljanje dobavnih verig. Vse pomembnejši postajajo podatki o materialih, masi in količinah embalaže, delež reciklirane plastike, označevanje ter preverjanje obveznosti na posameznih trgih. Ista embalaža namreč ne zagotavlja samodejno skladnosti v vseh državah.
