Hiter razvoj umetne inteligence in širitev podatkovnih centrov bi lahko do leta 2030 povzročila nastanek milijonov ton dodatnih elektronskih odpadkov, opozarja SDG News. Po oceni organizacije Basel Action Network bi lahko količina odpadne opreme, povezane z umetno inteligenco, do konca desetletja dosegla kar 13 milijonov ton letno. Ob vse večjih potrebah po električni energiji in vodi postaja ravnanje z odsluženo opremo nov izziv za okoljsko politiko in krožno gospodarstvo.
Globalna širitev infrastrukture za umetno inteligenco prinaša okoljske posledice, ki presegajo porabo električne energije in vode. Med vse pomembnejšimi izzivi je tudi ravnanje z elektronskimi odpadki, ki nastajajo ob zamenjavi in izločitvi podatkovne opreme.
Nova analiza organizacije Basel Action Network ocenjuje, da bi lahko odslužena oprema, povezana z umetno inteligenco, do leta 2030 ustvarila do 13 milijonov ton elektronskih odpadkov na leto. Ocena vključuje strežnike in napredne procesorje, pa tudi omrežne sisteme, baterije, opremo za distribucijo električne energije ter drugo elektroniko, ki omogoča delovanje podatkovnih centrov.
Gre za modelno projekcijo, ne za izmerjeno količino odpadkov. Ocena je tudi precej višja od predhodnih akademskih raziskav. Študija, objavljena leta 2024 v reviji Nature Computational Science, je namreč ocenila, da bi lahko generativna umetna inteligenca med letoma 2020 in 2030 povzročila od 1,2 do pet milijonov ton elektronskih odpadkov, odvisno od hitrosti razvoja.
Avtorji te študije so obenem ugotovili, da bi lahko ukrepi krožnega gospodarstva količino odpadkov zmanjšali za 16 do 86 odstotkov.
Elektronski odpadki so že globalni problem
Razmah umetne inteligence povečuje pritisk na sistem ravnanja z odpadki, ki se že zdaj težko spoprijema z naraščajočimi količinami zavržene elektronike.
Po podatkih, navedenih v analizi, je svet leta 2022 ustvaril rekordnih 62 milijonov ton elektronskih odpadkov, kar je 82 odstotkov več kot leta 2010. Okoljsko ustrezno formalno zbiranje in recikliranje je bilo dokumentirano le za 22,3 odstotka te količine. Do leta 2030 naj bi se svetovna količina elektronskih odpadkov povečala na približno 82 milijonov ton.
Elektronski odpadki niso le okoljsko breme, temveč tudi pomemben vir surovin. Vsebujejo baker, zlato, redke zemlje in druge strateško pomembne materiale. Toda recikliranje elektronskih odpadkov trenutno zagotavlja le približno odstotek svetovnega povpraševanja po elementih redkih zemelj.
Zato postaja ravnanje z odsluženo opremo podatkovnih centrov pomembno tudi z vidika zanesljivosti oskrbe s kritičnimi surovinami in zmanjševanja odvisnosti od primarnih virov.
Naraščajoča poraba električne energije in vode
Elektronski odpadki so le del širšega okoljskega odtisa infrastrukture za umetno inteligenco.
Podatkovni centri so leta 2024 porabili približno 415 teravatnih ur električne energije, kar je okoli 1,5 odstotka svetovne porabe. Mednarodna agencija za energijo (IEA) napoveduje, da bi se njihova poraba do leta 2030 lahko več kot podvojila, na približno 945 TWh.
Pospešeni strežniki, katerih širitev je povezana predvsem z uporabo umetne inteligence, naj bi prispevali skoraj polovico neto povečanja porabe električne energije.
Čeprav je delež podatkovnih centrov v svetovni porabi razmeroma majhen, so lahko posledice v posameznih regijah bistveno večje, saj je infrastruktura geografsko skoncentrirana. V ZDA naj bi podatkovni centri do leta 2030 prispevali skoraj polovico rasti povpraševanja po električni energiji.
To odpira tudi vprašanje, kdo bo financiral dodatno energetsko infrastrukturo. V ameriškem predstavniškem domu obravnavajo dvostransko zakonodajno pobudo, po kateri bi morali državni regulatorji preveriti, ali naj veliki porabniki, kot so podatkovni centri, sami krijejo dodatne stroške infrastrukture, ki jih povzročajo, namesto da se ti prenesejo na druge odjemalce.
V Teksasu so zaostrili izvajanje zahtev glede poročanja o porabi vode za velike uporabnike, med katere sodijo tudi podatkovni centri. V zvezni državi New York pa lokalne oblasti spodbujajo k pridobivanju pomembnejših naložb v skupnosti ob novih projektih.
Okoljski vplivi presegajo ogljični odtis
Okoljske posledice umetne inteligence postajajo vse kompleksnejše in jih ni mogoče ocenjevati zgolj na podlagi emisij toplogrednih plinov.
Obnovljivi viri naj bi do leta 2030 zagotovili skoraj polovico dodatne proizvodnje električne energije, potrebne za delovanje podatkovnih centrov. Pomembno vlogo bodo imeli tudi zemeljski plin in premog, proti koncu desetletja pa naj bi se povečal pomen jedrske energije.
Okoljski odtis podatkovnih centrov bo zato močno odvisen od lokacije in strukture virov električne energije.
Raziskavi raziskovalcev s Caltecha in Univerze v Kaliforniji v Riversideu sta pripisali onesnaženju zraka, povezanemu z infrastrukturo za umetno inteligenco in njeno oskrbo z električno energijo, potencialni prispevek k 940 do 1.590 prezgodnjim smrtim letno v ZDA do leta 2030. Tudi te številke so modelne ocene, ki so močno odvisne od lokacije objektov in načina proizvodnje elektrike.
Poraba energije, vode, emisije, kakovost zraka in elektronski odpadki se tako vse bolj prepletajo. Načrtovanje podatkovnih centrov zahteva celovito obravnavo teh vplivov.
Krožno gospodarstvo kot del digitalne strategije
Za države, ki želijo pritegniti naložbe v umetno inteligenco, postaja pomembno tudi vprašanje celotnega življenjskega cikla infrastrukture. Poleg zagotavljanja električne energije in vode morajo upoštevati obremenitve omrežij, koristi za lokalne skupnosti, hitro zastarevanje opreme in ravnanje z njo po koncu uporabe.
Pomemben del rešitve bi lahko predstavljali ukrepi krožnega gospodarstva: podaljševanje življenjske dobe strežnikov, ponovna uporaba sestavnih delov ter učinkovitejše recikliranje.
Takšni ukrepi bi lahko zmanjšali količine odpadkov in hkrati povečali pridobivanje strateško pomembnih surovin. Razvoj zmogljivih sistemov za recikliranje bi zato lahko postal sestavni del digitalnih in industrijskih strategij držav.
