Podnebne spremembe za podjetja niso več zgolj okoljsko vprašanje. Vplivajo na lokacijo proizvodnje, razpoložljivost vode in energije, dobavne verige, investicijske odločitve in vse bolj tudi na dostop do financiranja. Podjetja bodo morala pri načrtovanju naložb upoštevati prihodnje podnebne razmere, ne več le preteklih podatkov.
Evropa se segreva približno dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, Slovenija pa je med državami, ki so zaradi podnebnih sprememb posebej izpostavljene. Podnebna tveganja zato vse hitreje postajajo poslovno tveganje. To je bilo eno ključnih sporočil Zelenega zajtrka »Slovenija pod pritiskom: kaj podnebna tveganja pomenijo za podjetja, gospodarstvo in odločevalce«, ki ga je CER Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo pripravilo v okviru projekta LIFE4ADAPT.
Skoraj 1000 milijard evrov izgub
Dr. Blaž Kurnik, vodja enote za podnebna tveganja in odpornost pri Evropski agenciji za okolje (EEA), je predstavil obseg gospodarskih posledic ekstremnih vremenskih dogodkov. V Evropi je bilo med letoma 1980 in 2025 zabeleženih približno 929 milijard evrov gospodarskih izgub ter okoli 440.000 smrtnih žrtev zaradi vremenskih in podnebnih dogodkov.
V zadnjih petih letih so gospodarske izgube znašale približno 45 do 50 milijard evrov na leto. Slovenija je pri tem zaradi posledic poplav leta 2023 izrazito izstopala. Kumulativne izgube znašajo skoraj 9.000 evrov na prebivalca, kar jo uvršča na vrh evropske primerjave.
»Podnebje se spreminja hitreje, kot mu uspemo slediti z zakonodajnim okvirom in implementacijo. Vedno smo nekoliko v ozadju,« je opozoril Kurnik.
Pomemben del izgub poleg tega ostaja nezavarovan. V Evropi je v povprečju nezavarovana približno polovica izgub, v južni in vzhodni Evropi pa okoli 90 odstotkov. Stroški podnebnih dogodkov tako vse bolj bremenijo podjetja, prebivalstvo in javne finance.
Slovenija se je v šestih desetletjih segrela za več kot dve stopinji
Podnebne spremembe se v Sloveniji že jasno kažejo. Mag. Mojca Dolinar, direktorica Urada za meteorologijo, hidrologijo in oceanografijo pri ARSO, je povedala, da se je temperatura v Sloveniji v zadnjih 60 letih povečala za več kot dve oziroma približno dve stopinji in pol. Nadaljnje segrevanje je pričakovati ne glede na prihodnji scenarij emisij.
Posebej izrazit bo toplotni stres v toplem delu leta. Vročinski valovi bodo pogostejši, daljši in intenzivnejši. Spreminja se tudi vodni cikel: več zimskih padavin ne pomeni nujno manj tveganj, saj bo več padavin kot doslej v obliki dežja, povečala pa se bo tudi možnost zimskih poplav. Poleti bodo kratkotrajni nalivi intenzivnejši, zaradi večjega izhlapevanja pa bodo pogostejše hitre suše, povezane z visokimi temperaturami.
Za podjetja je zato pomembna sprememba pri načrtovanju investicij. Dolinar je opozorila, da pri odločanju ni več dovolj uporabljati zgodovinskih podnebnih podatkov. Upoštevati je treba scenarije prihodnjega podnebja in življenjsko dobo posamezne naložbe. Pri cesti z desetletnim investicijskim ciklom so potrebe drugačne kot pri kritični infrastrukturi, ki bo delovala več desetletij.
Prilagajanje se seli iz ESG-oddelkov v jedro poslovanja
Da podnebno prilagajanje postaja del poslovnega upravljanja, kažejo tudi podatki svetovnih podjetij. Madeline Ojakovoh, vodja področja podnebnega prilagajanja in odpornosti pri World Business Council for Sustainable Development (WBCSD), je predstavila rezultate njihove raziskave.
Po njej je 70 odstotkov sodelujočih podjetij že zaključilo oceno podnebnih tveganj, 15 odstotkov jih ima pripravljen načrt prilagajanja, dodatnih 63 odstotkov pa ga pripravlja.
Prilagajanje se tako iz trajnostnih ekip vse bolj premika v upravljanje tveganj, operacije, posamezne lokacije in investicijsko načrtovanje. Razlog je tudi vse bolj neposreden vpliv ekstremnega vremena na poslovanje: prekinitve dobavnih verig, poškodbe infrastrukture, višje cene surovin ter težji dostop do zavarovanja premoženja.
Prilagajanje ob tem ni zgolj strošek. Po predstavljenih ocenah naj bi trg rešitev za podnebno odpornost – od infrastrukture in naravnih rešitev do novih tehnologij – do leta 2030 dosegel približno 1,3 bilijona ameriških dolarjev.
Podjetja največje vrzeli vidijo v dobavnih verigah
Prvi rezultati Navigatorja podnebne pripravljenosti podjetij, ki ga razvija CER Partnerstvo za trajnostno gospodarstvo, kažejo povprečno stopnjo pripravljenosti podjetij okoli 61 odstotkov.
Podjetja so razmeroma dobro pripravljena na področjih upravljanja tveganj in zaščite zaposlenih, kar 95 odstotkov sodelujočih pa v prilagajanju vidi tudi poslovne priložnosti. Največje vrzeli so na področju odpornosti dobavnih verig, sodelovanja med podjetji in poslovnimi conami ter vnaprej pripravljenih pogojev za odziv.
Posebej pomemben je podatek, da podnebna tveganja v finančno in investicijsko načrtovanje trenutno vključuje le 15 odstotkov sodelujočih podjetij.
CER v okviru projekta LIFE4ADAPT pripravlja tudi širšo analizo vplivov podnebnih sprememb na poslovanje. Ta zajema lokacije in sredstva, zaposlene, infrastrukturo, dobavne verige, finančne posledice ter konkretne ukrepe in investicije.
Od 8.500 do 500 kubičnih metrov vode
Kako se lahko analiza podnebnih tveganj prevede v konkretno investicijo, kaže primer Atlantic Grupe. Nataša Gladovič, direktorica korporativnega upravljanja trajnosti v skupini, je opozorila na posebno izpostavljenost živilske industrije.
Atlantic Grupa ima 14 proizvodnih lokacij, pomemben del tveganja pa prihaja iz globalne dobavne verige. Približno 60 odstotkov ključnih surovin predstavljata kava in kakav, ki sta močno izpostavljena sušam in poplavam ter posledičnim nihanjem cen.
Suša leta 2022 je podjetje spodbudila tudi k investiciji v zmanjšanje odvisnosti od lokalne oskrbe z vodo. Z uvedbo tehnologije free cooling so po navedbah podjetja letno porabo vode pri obravnavanem procesu zmanjšali z okoli 8.500 na 500 kubičnih metrov.
Po poplavah v Thermani spremenili investicijske načrte
Za Thermano Laško je bilo podnebno tveganje veliko bolj neposredna izkušnja. Poplave leta 2023 so podjetju po besedah Nine Pader Topole, vodje marketinga in strokovne sodelavke za ESG, povzročile približno sedem milijonov evrov škode.
Dogodek je spremenil tudi načrtovanje prihodnjih investicij. Kritično infrastrukturo bodo umeščali višje, bazenska tehnika, ki je bila v poplavah poškodovana, pa bo pri novih projektih nameščena bistveno višje.
Toda posamezno podjetje ne more rešiti celotnega poplavnega tveganja. Po opozorilu Thermane je potrebno usklajeno upravljanje celotnega porečja Savinje.
Infrastrukturo načrtujejo za prihodnjih 40 do 100 let
Dolga življenjska doba infrastrukture še posebej jasno kaže, zakaj zgodovinski podatki za prihodnje investicije ne zadoščajo.
Aljoša Deželak, vodja službe za načrtovanje omrežja v ELES, je pojasnil, da se transformatorske postaje načrtujejo za približno 40 let, daljnovodi pa lahko ob ustreznem vzdrževanju obratujejo tudi do 100 let. Energetika zato pri novih investicijah potrebuje scenarije prihodnjega podnebja.
Razlika med posameznimi ekstremnimi dogodki je lahko velika. Po običajnih nevihtah je ELES v analiziranem obdobju stanje omrežja v povprečju vzpostavil v nekaj urah, pri poplavah pa je bil čas ponovne vzpostavitve bistveno daljši.
Tudi Ljubljana se pripravlja na več ekstremov
Podnebna tveganja vse bolj vplivajo tudi na upravljanje mest. Nataša Jazbinšek Seršen, vodja Oddelka za varstvo okolja Mestne občine Ljubljana, je povedala, da je bilo v zadnjem petletnem obdobju zaradi ekstremnih vremenskih pojavov 65 odstotkov več intervencij kot v primerljivem preteklem obdobju.
Ljubljana pripravlja strategijo prilagajanja podnebnim spremembam, med prednostnimi področji pa sta vročina in mestni toplotni otok. Po mestu je nameščenih več kot 40 merilnikov meteoroloških parametrov, njihovi podatki pa bodo podlaga za nadaljnje ukrepe.
Med načrtovanimi investicijami so ozelenjevanje, odstranjevanje neprepustnih utrjenih površin, razvoj trajnostne mobilnosti in nova zelena območja. Po selitvi remize iz Šiške v Stanežiče naj bi na sedanji lokaciji nastal približno 50.000 kvadratnih metrov velik park.
Podnebna odpornost bo vplivala tudi na financiranje
Eden pomembnejših poslovnih premikov se dogaja tudi v finančnem sektorju. Banke pri ocenjevanju fizičnih podnebnih tveganj potrebujejo vse podrobnejše podatke o podjetjih, med drugim geolokacije proizvodnih lokacij in informacije o deležu prihodkov, ki jih podjetje ustvarja na posamezni lokaciji.
Rok Kogej, predstavnik Odbora za trajnostno financiranje pri Združenju bank Slovenije in banke Intesa Sanpaolo, je pojasnil, da se bodo podnebna in okoljska tveganja postopoma vključevala v širšo kreditno oceno podjetij, s tem pa tudi v pogoje financiranja.
»Bolj kot bo komitent odporen na podnebne spremembe v različnih dimenzijah, cenejše vire financiranja si bo lahko zagotovil,« je poudaril Kogej.
Banke so pri tem še na začetku procesa, vendar je smer jasna: fizična podnebna tveganja bodo vse pomembneje vključena v kreditne odločitve, pogoje financiranja in dostop podjetij do kapitala.
Od sanacije po škodi k investiranju v odpornost
Razprava na Zelenem zajtrku je pokazala, da se težišče podnebne politike za podjetja premika. Ključno vprašanje ni več samo, katera podnebna tveganja obstajajo, temveč kako jih vključiti v poslovne odločitve.
To pomeni preverjanje, kje podjetje proizvaja, kako načrtuje objekte, koliko vode in energije bo imelo na voljo, kako odporni so njegovi dobavitelji in kritična infrastruktura ter kakšne finančne posledice bi imel izpad proizvodnje.
Pri tem bo pomembna tudi vloga države. Za podnebno odpornost gospodarstva so potrebni kakovostni podnebni podatki, odporna javna infrastruktura, ustrezno prostorsko načrtovanje ter finančni in regulativni pogoji za prilagajanje. Javni viri sami ne bodo zadoščali, zato bo pomembno tudi vključevanje zasebnega kapitala.
Dogodek je potekal v okviru projekta LIFE4ADAPT – LIFE Prilagodimo se podnebnim spremembam, sedemletnega strateškega integralnega projekta, vrednega približno 26,5 milijona evrov. Projekt povezuje državo, stroko, raziskovalne institucije, občine, nevladne organizacije in gospodarstvo. Predvidenih je tudi 14 pilotnih projektov, razvijajo pa se podnebne storitve, finančni mehanizmi ter rešitve za prenos podnebnih podatkov in znanja v konkretne investicijske odločitve.
Za podjetja je sporočilo vse bolj konkretno: podnebna odpornost ni več vprašanje prihodnosti, temveč postaja del današnjega upravljanja poslovnih tveganj.
