Evropski parlamentarni pogajalec Peter Liese predlaga, da bi morale države članice 75 odstotkov prihodkov iz prodaje emisijskih kuponov v okviru sistema EU ETS nameniti industrijam, ki jih sistem vključuje. Evropska komisija trenutno predlaga 50-odstotni delež.
Evropska razprava o prihodnosti sistema trgovanja z emisijami (EU ETS) se vse bolj osredotoča na vprašanje, kako prihodke od ogljičnega trga uporabiti za podporo industriji pri razogljičenju. Peter Liese, glavni pogajalec Evropskega parlamenta za reformo ETS, predlaga, da bi države članice za ta namen namenile 75 odstotkov prihodkov od prodaje emisijskih kuponov.
Predlog je precej bolj ambiciozen od predloga Evropske komisije, ki predvideva 50-odstotni delež. Večji del prihodkov bi bil tako usmerjen v naložbe podjetij v zmanjševanje emisij, zlasti v energetsko intenzivnih industrijah.
Več podpore industriji
EU ETS od proizvajalcev električne energije in industrijskih podjetij zahteva, da za svoje emisije CO₂ predajo ustrezno število emisijskih kuponov. Države članice prihodke od prodaje kuponov uporabljajo za različne podnebne in energetske ukrepe. Liese želi večji delež teh sredstev neposredno povezati z razogljičenjem industrije. Po njegovem predlogu bi bila sredstva namenjena naložbam, ki zmanjšujejo emisije v evropski proizvodnji in energetiki.
Predlog prihaja v času, ko evropska industrija opozarja na visoke stroške energije in ogljika ter na njihov vpliv na konkurenčnost evropske proizvodnje. Med bolj izpostavljenimi so kemična in druga energetsko intenzivna podjetja. Liese je ob predstavitvi predloga poudaril, da je mogoče obstoječi sistem prilagoditi tako, da industriji zagotovi več manevrskega prostora, ne da bi pri tem ogrozili podnebne cilje EU.
Drugačna dinamika zmanjševanja emisij po letu 2030
Predlog ne spreminja le namena prihodkov, temveč tudi dinamiko zniževanja zgornje meje emisij v sistemu ETS po letu 2030. Po Liesejevem predlogu bi se zgornja meja emisij od leta 2031 zmanjševala za 3,4 odstotka na leto, od leta 2036 pa za 2,3 odstotka letno.
Evropska komisija predlaga drugačno dinamiko: 3,7-odstotno letno zmanjšanje od leta 2031, nato pa 1,7 odstotka od leta 2036.
Liesejev pristop bi tako pomenil nekoliko počasnejše zmanjševanje emisij v prvi polovici tridesetih let in drugačen tempo v drugi polovici desetletja. Za podjetja, vključena v ETS, bi to lahko vplivalo na načrtovanje naložb, stroške skladnosti in časovni okvir industrijskega prehoda.
Končna odločitev še ni sprejeta
Predlog je del pogajanj o prihodnji reformi evropskega sistema trgovanja z emisijami. Evropski parlament in države članice morajo najprej oblikovati svoji pogajalski stališči, nato pa se bodo začela pogajanja o končnem besedilu zakonodaje.
Stališči naj bi bili po sedanjih načrtih oblikovani decembra.
Ključno vprašanje bo, kako povezati ogljično ceno, prihodke iz ETS in industrijsko politiko. Večja usmeritev prihodkov v industrijsko razogljičenje bi lahko povečala razpoložljiva javna sredstva za nizkoogljične naložbe, hkrati pa odpira vprašanje, kako zagotoviti, da spremembe sistema ne bi zmanjšale njegovega učinka pri zmanjševanju emisij.
Končni dogovor bo zato vplival tako na prihodnje stroške ogljika za evropsko industrijo kot na razpoložljivost sredstev za njen prehod v nizkoogljično proizvodnjo.
