Evropski parlament je 15. septembra sprejel pogajalsko stališče o spremembah mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah (CBAM). Poslanci predlagajo bistveno širši seznam izdelkov, za katere bi veljal mehanizem, ter strožja pravila za preprečevanje njegovega izogibanja. Za stališče je glasovalo 464 poslancev, 50 jih je bilo proti.
CBAM je eden ključnih instrumentov EU za preprečevanje tako imenovanega uhajanja ogljika. Uvozniki določenega blaga v EU morajo prek certifikatov CBAM pokriti razliko med ceno ogljika, ki jo za proizvodnjo plačujejo proizvajalci v EU v okviru sistema EU ETS, in morebitno ceno ogljika, plačano v tretji državi. Mehanizem se je po prehodnem obdobju začel uporabljati v letu 2026.
S 180 na več kot 450 dodatnih izdelkov
Evropska komisija je decembra 2025 predlagala razširitev CBAM na 180 izdelkov iz jekla in aluminija, ki so bolj na koncu dobavne verige. Gre za izdelke, pri katerih obstaja tveganje, da bi se proizvodnja zaradi ogljičnih stroškov preselila iz EU v države z manj strogimi podnebnimi pravili. Med njimi so stroji, kovinski izdelki, deli za vozila, gospodinjski aparati in gradbena oprema.
Parlament želi seznam razširiti še precej bolj. Njegovo stališče vključuje 457 dodatnih izdelkov, torej več kot dvakrat toliko, kot jih je predlagala Komisija. Poleg industrijskih izdelkov bi bili vključeni tudi nekateri solarni paneli, toplotne črpalke in gospodinjski aparati. Evropski parlament je že pred glasovanjem navajal, da želi obseg s predlaganih 180 povečati na 457 izdelkov.
S tem bi se CBAM postopoma pomikal dlje po vrednostni verigi, od osnovnih materialov, kot so jeklo, aluminij, cement in elektrika, tudi k izdelkom, ki te materiale vsebujejo.
Strožji ukrepi proti izogibanju CBAM
Pomemben del parlamentarnega stališča so tudi ukrepi proti obhajanju pravil. Poslanci želijo znižati prag za tako imenovane »rahlo spremenjene« izdelke, pri katerih bi lahko šlo za poskus izogibanja CBAM. Pri tem pa predlagajo varovalko: pravila naj bi veljala za spremembe, izvedene z namenom izogibanja CBAM, ne pa za običajne poslovne odločitve podjetij.
Parlament želi tako omejiti možnost, da bi se izdelki v tretjih državah minimalno predelali in nato uvozili v EU kot drugačen izdelek, s čimer bi se izognili obveznostim CBAM. Prav preprečevanje takšnih praks je eden od razlogov za predlagano širitev mehanizma.
Izjema za elektriko in spremembe pri cenovnih šokih
Poslanci so predlagali tudi izjemo za tokove električne energije iz tretjih držav, kadar jih operaterji omrežij uporabljajo za zagotavljanje stabilnosti elektroenergetskega sistema.
Spremenili bi tudi mehanizem za primer nenadnih cenovnih šokov. Namesto možnosti, da bi bili določeni izdelki zaradi visokih cen začasno izključeni iz CBAM, bi se prihodki od CBAM za prizadete izdelke začasno preusmerili v prizadete sektorje. Za najmanj razvite države pa Parlament predlaga poenostavljeno poročanje.
Tudi sklad za razogljičenje bi bil širši
Parlament je hkrati sprejel stališče o predlaganem začasnem skladu za razogljičenje (Temporary Decarbonisation Fund – TDF), ki naj bi podpiral proizvajalce v EU, izpostavljene tveganju uhajanja ogljika.
Poslanci želijo njegovo področje uporabe razširiti tudi na proizvajalce gnojil in uporabnike proizvodov iz nadaljnjih faz vrednostne verige, ki se soočajo z višjimi stroški zaradi cene ogljika. Med upravičene proizvode bi dodali denimo sečnino, amonijev nitrat in amonijev sulfat.
Predlagajo tudi, da bi sklad deloval od 2027 do 2029, namesto šele od leta 2028, kot je predlagala Komisija.
Sledi pogajanje z državami članicami
Parlamentovo stališče je podlaga za nadaljnja pogajanja s Svetom EU. Tudi države članice so junija podprle širitev CBAM na več izdelkov, zato bo končna ureditev rezultat pogajanj med Parlamentom in Svetom.
Evropska komisija je pri decembrskem predlogu izhajala iz izkušenj prehodnega obdobja CBAM in ocenila, da je treba mehanizem okrepiti zaradi tveganj za uhajanje ogljika in praks izogibanja pravilom. Hkrati predvideva, da bi v letu 2027 ocenila možnost nadaljnje širitve CBAM na dodatne sektorje in izdelke.
Za podjetja, ki uvažajo jeklene, aluminijaste in druge ogljično intenzivne izdelke, je razvoj pomemben predvsem zato, ker bi širitev s 180 na 457 dodatnih proizvodov pomenila občutno večji obseg izdelkov, pri katerih bo treba spremljati vgrajene emisije in obveznosti CBAM. Končni seznam pa bo znan šele po zaključku zakonodajnega postopka.
