Družbena odgovornost
Odpadna hrana je vsakodnevni izziv, tudi za trgovce, ki želijo kupcem nuditi čim večjo izbiro, a hkrati zmanjševati količino odpadne hrane. Kot pravita Saša Vidmar Curk, svetovalka za družbeno odgovornost in trajnostni razvoj, in Eva Pečovnik, svetovalka za korporativno komuniciranje v Lidlu Slovenija, so k temu pristopili sistemsko – ne le v okvirih svoje lastne dejavnosti, temveč tudi širše z ozaveščanjem javnosti, s poudarkom na vzgojno-izobraževalnih ustanovah. So tudi pobudniki in podporniki Slovenskega dneva brez zavržene hrane.
V okviru projekta Hranozavest skupaj s partnerji ozaveščate javnost o odpadni hrani. S katerimi izzivi se pri tem soočate in kaj opažate na področju odnosa do hrane v slovenski družbi? Kako je projekt prispeval k večji ozaveščenosti?
Kot trgovec predstavljamo vmesni člen v verigi preskrbe s hrano, zato je zmanjševanje odpadne hrane ključni del naše trajnostne strategije. Količine odpadne hrane že vrsto let uspešno zmanjšujemo z internimi sistemskimi ukrepi, svojo odgovornost pa vidimo tudi v ozaveščanju javnosti izven naših trgovin. V preteklih letih smo okrepili programe ozaveščanja v sodelovanju s številnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami. Skupaj s partnerji smo pobudniki in podporniki Slovenskega dneva brez zavržene hrane ter gibanja Hranozavest, ki poudarja pomen odgovornega odnosa do hrane za uravnotežen življenjski slog.
Cilj vseh naših prizadevanj je, da vsi deležniki ozavestijo, da je hrana vrednota, ki ji je treba posvečati posebno pozornost in poskrbeti, da je čim manj pristane v smeteh. Da so naša prizadevanja opazna, potrjujejo tudi interne raziskave, ki jih za nas izvaja raziskovalni inštitut Mediana: zadnja raziskava iz decembra 2025 kaže, da so kupci vse bolj ozaveščeni, skoraj 60-odstotkov vprašanih pa meni, da doma zavržejo manj hrane prav zaradi ozaveščevalnih aktivnosti Lidla Slovenija.
Že enajsto leto zapored projekt Hrana ni za tjavendan ozavešča o zmanjševanju ter preprečevanju nastanka odpadne hrane in spodbujanju praktične uporabe presežkov hrane. Vanj so vključeni vrtci, osnovne in srednje šole iz programa Ekošola. S kakšnimi ukrepi vrtci in šole zmanjšujejo količino odpadne hrane in kako projekt prispeva k boljšemu upravljanju zavržkov hrane?
Del prizadevanj Lidla Slovenija za manj odpadne hrane je tudi naše dolgoletno sodelovanje z Ekošolo v projektu Hrana ni za tjavendan, v katerega je bilo v letošnji sezoni vključenih več kot 300 izobraževalnih ustanov ter več kot 29.000 otrok in mladostnikov iz vse Slovenije. Projekt smo zasnovali že v letu 2014, vse od takrat pa spodbuja otroke, mladostnike, učitelje in starše k bolj odgovornemu odnosu do hrane ter ponuja konkretne pristope za zmanjševanje količin odpadne hrane. Projekt ni enkratna akcija, ampak večleten proces, v katerem ustanove spremljajo stanje in postopoma uvajajo spremembe. Merijo in beležijo količine ter vrste odpadne hrane, ugotavljajo, katera hrana ostaja in zakaj, nato pa na tej podlagi iščejo rešitve: prilagajajo velikost porcij, spremljajo količine zavržena hrane, izboljšujejo načrtovanje jedilnikov in nabave, skrbijo za pravilno shranjevanje živil, iščejo možnosti uporabe presežkov hrane ter pravilnega ravnanja z biološkimi odpadki. Pomembno je tudi sodelovanje otrok in mladih, kuhinjskega osebja, učiteljev, staršev in drugih zaposlenih.
Del projekta so tudi nagradni natečaji za šole.
Res je. Vzgojno-izobraževalne ustanove so v okviru projekta letos lahko sodelovale v dveh nagradnih natečajih: Reciklirana kuharija in Hranozavest. V že tradicionalnem natečaju Reciklirana kuharija so otroci ustvarjali recepte s sestavinami, ki so ostale od obrokov oziroma so bile tik pred iztekom roka uporabnosti, obtolčene ali poškodovane. Recepti 20 najizvirnejših recikliranih jedi vsake sezone so objavljeni v knjižici receptov. V nagradnem natečaju Hranozavest, ki še dodatno krepi ozaveščanje o preudarnem ravnanju s hrano, pa so sodelujoči uvedli več konkretnih ukrepov: redno spremljanje količin zavržene hrane, pri čemer so učenci hrano tehtali, analizirali podatke ter iskali vzroke in rešitve za zmanjšanje odpadkov; vključevanje lokalne, sezonske in čim manj predelane hrane v jedilnike ter medsebojno spodbujanje, da si vsak vzame primerno veliko porcijo. Učenci so v jedilnicah in na hodnikih uredili posebne kotičke za ozaveščanje o odgovornem ravnanju s hrano, ponekod so se lotili tudi spodbujanja okušanja novih jedi brez predsodkov, jemanja manjših porcij, izboljšave receptov šolskih malic in kosil v skladu s prehranskimi smernicami ter pravočasne odjave od obrokov. V letošnjem letu smo projekt še dodatno obogatili – intenzivneje smo vključili našo maskoto Zdravka Lidla in pripravili poseben kviz o hranozavesti, ki je bil vsebinsko in didaktično prilagojen posameznim triadam. Z različnimi aktivnostmi so tako sodelujoče ustanove v šolskem letu 2025/26 uspele količine odpadne hrane v povprečju zmanjšali za 30 %, najuspešnejše pa celo za 75 %.
Izvajate tudi projekt Donirana hrana, kjer humanitarnim in nevladnim organizacijam donirate hrano pred iztekom roka trajanja oziroma svežo hrano, ki ostane v trgovinah po zaprtju. Koliko hrane donirate na ta način in kako pristopate k optimizaciji ostankov hrane?
Količine odpadne hrane že vrsto let uspešno zmanjšujemo s sistemskimi ukrepi v svojih poslovalnicah, kot so optimizacija naročanja, zniževanje cen izdelkov pred potekom roka ter vsakodnevno rotiranje izdelkov na policah, kjer v ospredje postavljamo tiste s krajšim rokom trajanja. Pomemben del tega je tudi projekt Donirana hrana, v katerega je vključenih več kot 90 % naših trgovin, naš cilj pa je priključitev vseh poslovalnic. Na ta način letno v povprečju doniramo približno 450 ton hrane, ki tako dobi novo priložnost.
Vzpostavili smo tudi sodelovanje z inovativnim konceptom predelovalnega obrata Mini tovarne na hrani Skupine Etri, ki razvija možnosti pouporabe presežne hrane tam, kjer nastane. Koncept Mini tovarne na hrani združuje načela krožnega gospodarstva in trajnostnega delovanja, saj uvaja nove scenarije, ki dolgoročno zmanjšujejo oziroma odpravljajo nastajanje odpadne hrane med partnerji v oskrbovalni verigi. Hkrati partnerstvo udejanja koncept hranozavesti v praksi ter povezuje okoljske in družbene cilje, tudi z vključevanjem ranljivih skupin. Mini tovarna namreč deluje kot učno okolje za usposabljanje kadrov na področju predelave hrane in gostinstva ter prispeva k razvoju vključujoče družbe, saj posameznikom omogoča pridobivanje znanja in izkušenj za kasnejšo zaposlitev.
Izvajamo tudi projekt zbiranja odpadnega jedilnega olja, kjer lahko v zabojnikih pred trenutno 21 Lidlovimi trgovinami vsakdo brezplačno odda odpadno olje, ki se nato predela v biodizel. Hkrati bomo za vsak liter oddanega odpadnega olja do konca leta 2026 namenili najmanj 25 centov Zvezi Lions klubov Slovenije, sicer enemu naših partnerjev v projektu Donirana hrana.
Na kakšne načine še povezujete ustanove, gospodinjstva, trgovine in druge subjekte v prizadevanjih za zmanjšanje odpadne hrane?
Povezovanje vseh členov verige preskrbe – od pridelovalcev in trgovcev do ustanov ter gospodinjstev – je temelj našega delovanja, saj se zavedamo, da lahko dolgoročne spremembe dosežemo le s skupnimi močmi. Naša vloga pri tem ni le optimizacija lastnih procesov, temveč ustvarjanje sinergij, ki povezujejo okoljske, družbene in izobraževalne cilje. Širšo javnost in kupce zato aktivno nagovarjamo z ozaveščevalnimi kampanjami na prodajnih mestih in drugih lastnih komunikacijskih kanalih ter širše. Novost je naš podkast Hranozavest, s katerim na enostaven način odpiramo poglobljene pogovore zdravi, uravnoteženi in tudi odpadni hrani. S tem skrbimo, da spodbude za odgovorno ravnanje s hrano dosežejo čim več ljudi v njihovem vsakdanu.
Kaj načrtujete v prihodnje?
V prihodnje bomo ta prizadevanja še nadgradili. Naš cilj je v projekt Donirana hrana vključiti 100 % Lidlovih trgovin, širiti mrežo zbiralnikov odpadnega olja in s partnerji razvijati nove sistemske rešitve za preprečevanje nastanka presežkov. Hkrati bomo skozi gibanje Hranozavest ter široko prisotnost v medijih in na prodajnih mestih še naprej intenzivno promovirali praktične ukrepe za gospodinjstva, saj želimo doseči, da širša javnost hrano zares prepozna kot vrednoto, ki lahko dobi drugo priložnost.
