Zeleno omrežje Slovenije
Ko govorimo o skrbi za zaposlene, največkrat pomislimo na zdravo delovno okolje, programe promocije zdravja, dobre medosebne odnose in spodbudno organizacijsko kulturo. Manj pogosto pa pozornost namenimo finančni varnosti zaposlenih in vlogi delodajalca pri njenem oblikovanju.
Prav finančna varnost postaja eden pomembnejših elementov družbenega vidika ESG. Odgovorni delodajalci se zavedajo, da kakovostnega delovnega okolja ne gradijo le s konkurenčnim plačilom in vsakodnevnimi ugodnostmi. Pomemben del odnosa do zaposlenih predstavlja tudi skrb za njihovo dolgoročno prihodnost.
Ena od uveljavljenih oblik takšne skrbi je kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje. Delodajalcem omogoča davčno ugoden način nagrajevanja zaposlenih, zaposlenim pa pomaga postopoma graditi dodatno finančno varnost za obdobje po zaključku delovne poti.
Več kot 25 let dobre prakse
Dodatno pokojninsko zavarovanje v Sloveniji poznamo že več kot četrt stoletja. Konec leta 2025 je bilo vanj vključenih več kot 640.000 zavarovancev, kar predstavlja približno 63 odstotkov vseh zavarovancev obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
Premije za svoje zaposlene plačuje nekaj več kot 7.000 delodajalcev. Povprečna mesečna vplačila aktivnih zavarovancev znašajo okoli 90 evrov. Ti podatki potrjujejo, da lahko tudi zmerna, a redna vplačila pomembno prispevajo k oblikovanju dodatne finančne varnosti v času upokojitve.
Kljub visoki vključenosti ostaja na tem področju še precej potenciala. V dodatno pokojninsko zavarovanje so pogosto manj vključeni zaposleni v manjših podjetjih, številni samozaposleni in posamezniki, ki za svojo finančno prihodnost po upokojitvi skrbijo sami.
Novela ZPIZ-2O odpira pomemben dialog
Pomen dodatnega pokojninskega varčevanja prepoznava tudi zakonodaja. S 1. januarjem 2026 je začel veljati 239.a člen ZPIZ-2, ki za delodajalce z več kot desetimi zaposlenimi uvaja obveznost kolektivnega dogovarjanja o vzpostavitvi kolektivnega dodatnega pokojninskega zavarovanja. Zakon ne nalaga obvezne uvedbe zavarovanja, temveč spodbuja dialog med delodajalci in zaposlenimi o možnostih zagotavljanja višje finančne varnosti v prihodnosti.
Gre za pomemben korak, saj vprašanje pokojninske varnosti ni več zgolj tema posameznika, temveč postaja del širše odgovornosti organizacij do zaposlenih.
Več kot finančna ugodnost
Trg dela se je v zadnjih letih pomembno spremenil. Kadri imajo višja pričakovanja, podjetja pa se vse pogosteje soočajo z izzivi privabljanja in ohranjanja zaposlenih. Pri izbiri delodajalca danes ne odločata več zgolj višina plače in delovno mesto.
Vedno pomembnejši postajajo kultura podjetja, možnosti razvoja, fleksibilnost ter občutek, da organizaciji ni vseeno za ljudi. Najuspešnejša podjetja zato gradijo okolje, v katerem zaposleni prepoznajo stabilnost, zaupanje in dolgoročno odgovornost.
Kolektivno dodatno pokojninsko zavarovanje je eden od ukrepov, s katerim lahko podjetje to odgovornost pokaže na zelo konkreten način. Delodajalec z vplačili ne prispeva le k finančni varnosti zaposlenega po upokojitvi, temveč mu sporoča, da ga vidi kot pomemben del organizacije tudi na dolgi rok.
Ugled odgovornega delodajalca namreč ne nastane z izjavami o vrednotah. Zaposleni ga prepoznajo predvsem skozi dejanja.
V Sava pokojninski družbi trajnost ni le pojem
V Sava pokojninski družbi verjamemo, da je finančna varnost zaposlenih eden od temeljev družbeno odgovornega poslovanja. Zato podjetjem pomagamo uvajati in upravljati rešitve, ki njihovim zaposlenim omogočajo gradnjo dodatne finančne varnosti za čas po upokojitvi.
Nova zakonodaja je za številna podjetja priložnost, da odprejo pogovor o prihodnosti svojih zaposlenih. Tista, ki bodo pravočasno prepoznala pomen dolgoročne finančne varnosti, bodo pridobila več kot le dodaten kadrovski instrument. Okrepila bodo zaupanje zaposlenih, svojo vlogo odgovornega delodajalca ter ustvarila temelje za dolgoročno uspešno in trajnostno poslovanje.
