Vloga pokojninskih skladov v trajnostnem financiranju
| Avtorica: mag. Marjetka Raušl Lesjak |
Institucionalni vlagatelji imajo zaradi dolgoročnega naložbenega horizonta in obsega upravljanega kapitala pomembno vlogo pri trajnostni preobrazbi evropskega gospodarstva. Pokojninski in varčevalni skladi niso več zgolj upravljavci finančnih sredstev, temveč postajajo pomembni usmerjevalci kapitala v projekte, tehnologije in poslovne modele prihodnosti. Avstrija na področju trajnostnega financiranja in vključevanja meril ESG v naložbene procese velja za eno naprednejših okolij v srednji Evropi. O vlogi institucionalnih vlagateljev, prihodnosti trajnostnih naložb, podnebnih tveganjih in pomenu odgovornega upravljanja kapitala smo se pogovarjali z Markusom Sumpichem, vodjem upravljanja družbene odgovornosti (CSR) v skupini VBV, vodilni avstrijski instituciji na področju poklicnega pokojninskega zavarovanja in dolgoročnega upravljanja pokojninskih sredstev.
Avstrija velja za eno vodilnih držav v srednji Evropi na področju trajnostnega financiranja in pokojninskega varčevanja v podjetjih. Kako ocenjujete razvoj trajnostnih naložb v zadnjih letih? Kateri trendi bodo po vašem mnenju v prihodnje zaznamovali trg?
Trajnostne naložbe so se v zadnjih letih iz nišnega področja razvile v sestavni del profesionalnega upravljanja kapitala. Avstrija je zgodaj prepoznala, da sta trajnost in gospodarska uspešnost dolgoročno neločljivo povezani. Danes ni več ključno vprašanje, ali trajnost vključevati, temveč kakovost izvedbe in dejanski učinki.
V prihodnje bodo še pomembnejše teme, kot so podnebna nevtralnost, biotska raznovrstnost, družbena odpornost ter financiranje prehoda v trajnostno gospodarstvo. Hkrati bo vse večji poudarek na merljivih učinkih, preglednih podatkih in verodostojnih trajnostnih strategijah.
Kakšno vlogo lahko pokojninski in pokojninsko-varčevalni skladi odigrajo pri financiranju trajnostne preobrazbe Evrope?
Pokojninski in pokojninsko-varčevalni skladi imajo dolgoročni naložbeni horizont in upravljajo obsežen kapital. Zato lahko ciljno vlagajo v infrastrukturo, obnovljive vire energije in druge tehnologije prihodnosti ter tako pomembno prispevajo k trajnostni preobrazbi.
Dolgoročni institucionalni vlagatelji niso odgovorni le za doseganje privlačnih donosov, temveč tudi za stabilnost gospodarskega okolja, od katerega so njihove naložbe dolgoročno odvisne.
ESG je trenutno pod vse večjim političnim in gospodarskim pritiskom. Se je po vašem mnenju pomen ESG za dolgoročno usmerjene institucionalne vlagatelje spremenil? Kateri vidiki ostajajo nepogrešljivi ne glede na politične razprave?
Politične razprave ne spreminjajo dejstva, da dejavniki ESG predstavljajo ključne elemente dolgoročnih tveganj in priložnosti. Podnebna tveganja, dobro korporativno upravljanje in družbena stabilnost neposredno vplivajo na gospodarsko uspešnost podjetij.
Za dolgoročne vlagatelje zato ostajajo predvsem dobro upravljanje, profesionalno obvladovanje tveganj in upoštevanje podnebnih tveganj nepogrešljivi elementi odgovorne naložbene strategije.
Kako skupina VBV vključuje trajnostna merila v svoje naložbene odločitve? Katere teme ESG imajo trenutno najvišjo strateško prednost?
Trajnost v skupini VBV ni ločen proces, temveč sestavni del naše naložbene in poslovne strategije. Merila ESG sistematično vključujemo v naložbeni proces in jih nenehno razvijamo.
Trenutno so v ospredju predvsem varstvo podnebja, razogljičenje portfeljev, biotska raznovrstnost in odgovorno korporativno upravljanje. Hkrati postaja vse pomembnejše tudi aktivno uveljavljanje lastniških pravic z dialogom s podjetji in glasovanjem na skupščinah delničarjev.
Podnebna tveganja se vse bolj razumejo tudi kot finančna tveganja. Kako fizična podnebna tveganja in tveganja prehoda vplivajo na vašo dolgoročno naložbeno strategijo?
Za dolgoročne vlagatelje so podnebna tveganja že dolgo klasična finančna tveganja. Fizična tveganja lahko neposredno vplivajo na vrednost sredstev, medtem ko tveganja prehoda spreminjajo poslovne modele, regulativne zahteve in tržne razmere.
Zato ta tveganja sistematično analiziramo in jih vključujemo v dolgoročne naložbene odločitve. Naš cilj je oblikovati portfelje, ki bodo odporni na posledice podnebnih sprememb.
Regulativne zahteve na področju trajnosti se trenutno bistveno spreminjajo. Kako vam uspe trajnost razumeti kot strateški dejavnik ustvarjanja vrednosti in ne zgolj kot vprašanje skladnosti s predpisi?
Regulativa postavlja pomembne minimalne standarde in zagotavlja preglednost. Prava dodana vrednost trajnosti pa se pokaže šele takrat, ko postane del poslovne strategije.
V skupini VBV trajnost razumemo kot dolgoročni dejavnik uspeha. Podpira učinkovito upravljanje tveganj, krepi odpornost podjetja ter ustvarja zaupanje naših strank in drugih deležnikov. Skladnost s predpisi je temelj, ne pa končni cilj.
Kakšne spremembe opažate pri pričakovanjih zavarovancev in upravičencev? Ali trajnost po vašem mnenju pridobiva na pomenu tudi pri pokojninskih in varčevalnih rešitvah?
Opažamo, da se zavedanje o pomenu trajnostnega investiranja nenehno krepi. Naše stranke vse bolj pričakujejo preglednost glede tega, kako so vložena njihova pokojninska sredstva in kako te naložbe prispevajo k trajnostnemu razvoju.
Pri tem ne gre za nasprotje med donosnostjo in trajnostjo, temveč za dolgoročno odgovorno upravljanje kapitala.
Kako bi bilo mogoče izboljšati sodelovanje med institucionalnimi vlagatelji, podjetji in politiko, da bi učinkoviteje spodbudili naložbe v trajnostno preobrazbo?
Preobrazba zahteva zanesljive okvirne pogoje in tesno sodelovanje vseh deležnikov. Politika, podjetja in institucionalni vlagatelji imajo navsezadnje skupen cilj – konkurenčno in trajnostno gospodarstvo.
Ključnega pomena so dolgoročna predvidljivost, spodbudno investicijsko okolje in stalen dialog, ki omogoča čim učinkovitejšo mobilizacijo zasebnega kapitala za naložbe v prihodnost.
Evropska komisija trenutno namenja več pozornosti konkurenčnosti in poenostavitvi trajnostne regulative. Kakšne posledice pričakujete za trajnostne kapitalske naložbe in dolgoročne naložbene strategije?
Poenostavitev regulativnih zahtev je lahko načeloma smiselna, če se ohranita preglednost in primerljivost. Po našem mnenju trajnost in konkurenčnost nista v nasprotju, temveč se dopolnjujeta.
Za dolgoročne vlagatelje je bistveno, da je regulativni okvir zanesljiv in predvidljiv. Le tako je mogoče sprejemati naložbene odločitve z dolgoročnim časovnim horizontom.
Katere izkušnje iz Avstrije bi bile po vašem mnenju lahko zanimive tudi za druge države v regiji, zlasti za Slovenijo?
Avstrija ima dolgoletne izkušnje na področju trajnostnega pokojninskega varčevanja v podjetjih ter vključevanja meril ESG v institucionalne naložbene procese. Posebej dragoceni so stalen dialog med finančnim sektorjem, znanstveno sfero in regulatorji ter visoka stopnja sprejetosti trajnostnih kapitalskih naložb.
Te izkušnje lahko pomembno prispevajo k uspešnemu nadaljnjemu razvoju trajnostnih finančnih trgov tudi v drugih državah.
Če pogledate deset let v prihodnost: kakšno vlogo bodo institucionalni vlagatelji igrali pri doseganju evropskih podnebnih in trajnostnih ciljev in po čem bo mogoče meriti njihov uspeh?
Institucionalni vlagatelji bodo imeli ključno vlogo pri financiranju evropske preobrazbe. Potrebnih naložb brez zasebnega kapitala skoraj ne bo mogoče uresničiti.
Uspeh se v prihodnje ne bo meril zgolj s finančnimi kazalniki, temveč tudi po tem, kako učinkovito je kapital prispeval k razogljičenju, krepitvi odpornih gospodarskih struktur in ustvarjanju dolgoročne vrednosti.
Skupina VBV že vrsto let velja za pionirja na področju trajnostnega korporativnega upravljanja. Kakšen pomen ima danes družbena odgovornost podjetij (CSR) v poslovni strategiji in kako se je ta vloga v zadnjih letih spremenila?
CSR je danes pomemben del naše poslovne strategije in ni več omejen zgolj na posamezne trajnostne projekte. Trajnost je vključena v ključne poslovne procese in jo razumemo kot strateški dejavnik uspeha.
V okviru upravljanja družbene odgovornosti podjetja svojo nalogo vidimo v pravočasnem odzivanju na regulativni razvoj, sistemskem vključevanju trajnosti na vseh področjih poslovanja ter aktivnem soustvarjanju nadaljnjega razvoja skupine VBV. Za nas trajnost pomeni enakovredno upoštevanje gospodarske stabilnosti, družbene odgovornosti in okoljske vzdržnosti.
Anketa med slovenskimi upravljavci pokojninskih skladov
Kako se z izzivi trajnostnega upravljanja pokojninskih prihrankov soočajo domači upravljavci pokojninskih skladov, smo vprašali štiri pomembne slovenske ponudnike.
Na kakšen način vključujete trajnostna (ESG) merila v upravljanje pokojninskih skladov?
Modra zavarovalnica:
Pri upravljanju pokojninskih skladov je naša prva odgovornost stabilna in dolgoročno vzdržna rast sredstev naših zavarovancev, ESG dejavniki pa dopolnjujejo presojo posameznih naložb. Pri izboru in spremljanju naložb upoštevamo panogo podjetja in njegovo ESG oceno. Pri neposrednih naložbah se izogibamo spornemu orožju, tobačni industriji, igralništvu, proizvodnji električne energije iz fosilnih goriv in podjetjem s področja informacijske tehnologije, ki podpirajo te dejavnosti. Pri državnih obveznicah upoštevamo indeks zaznave korupcije.
Letos smo prvič prostovoljno pripravili Trajnostno izjavo za leto 2025 po zgledu standardov ESRS in izjave o glavnih škodljivih vplivih naložbenih odločitev na dejavnike trajnostnosti za sklade v našem upravljanju. Podatki kažejo, da je izpostavljenost panogi fosilnih goriv v vseh naših skladih in portfeljih nižja od 10 odstotkov, v večini primerov pa nižja od 2 odstotkov. Izpostavljenost spornemu orožju je nižja od 0,12 odstotka vrednosti posameznega sklada, kršitve načel UN Global Compacta in smernic OECD pa zaznavamo pri manj kot 0,20 odstotka vrednosti naših naložb.
Ugotavljamo, da je naše premoženje po ESG kriterijih že sedaj relativno ugodno pozicionirano, kar predstavlja dobro izhodišče za izboljšave v prihodnje.
Generali:
Trenutno v naših pokojninskih skladih, ki jih upravljamo, nimamo formaliziranih ESG meril, jih pa delno upoštevamo. V ospredje vedno postavljamo doseganje čim boljših donosov za člane ter ustvarjanje čim višjih prihrankov, ki jim bodo ob upokojitvi zagotavljali večjo finančno varnost.
Na pokojninskih skladih izključujemo izdajatelje iz spornih gospodarskih dejavnosti (termalni premog, katranski pesek in sporno orožje). Izključeni so tudi izdajatelji, ki ne sledijo ustreznim načelom upravljanja (primerna struktura vodenja in upravljanja, poslovna etika in spoštovanje človekovih pravic).
Sava pokojninska družba:
Sava pokojninska družba pri upravljanju skladov življenjskega cikla upošteva tudi dolgoročne učinke naložb na okoljske in socialne dejavnike ter dejavnike upravljanja družb. Upravljavec ima interes, da so naložbe pokojninskih skladov dolgoročno družbeno odgovorne. ESG merila vključuje predvsem z uporabo izključitvenih seznamskih meril, kot so sektorske izključitve. Iz nabora naložb so izključene družbe in dejavnosti, ki niso skladne z odgovornim poslovanjem, npr. sporno orožje, tobačni izdelki, igralništvo, zabavna industrija za odrasle, proizvodnja energije iz termalnega premoga ter rudarjenje premoga, konvencionalno in nekonvencionalno pridobivanje nafte in plina. Vlaganje v te sektorje je dovoljeno le, če je finančni instrument izrecno trajnostno usmerjen kot so zelene ali socialne obveznice, investicijski skladi skladni z 8. ali 9. členom SFDR. Iz nabora naložb kritnih skladov so izključene tudi države z nizko ESG oceno.
Sava pokojninska družba, kot upravljavec, zasleduje še povprečno ESG oceno celotnega portfelja posameznega pokojninskega sklada. Povprečna ESG ocena naložbenega portfelja ne sme biti nižja od 4,5 (na lestvici 0–10). Pri naložbenih odločitvah ima trenutno največjo težo področje okolje, zlasti v povezavi s podnebnimi spremembami in razogljičenjem.
Triglav, pokojninska družba:
Vključevanje trajnostnih dejavnikov razumemo kot del odgovornega, dolgoročnega in preudarnega upravljanja pokojninskih prihrankov. Naša Trajnostna politika investiranja določa celovit pristop k vključevanju okoljskih, družbenih in upravljavskih dejavnikov v naložbeni proces, skladno z evropsko uredbo SFDR in delegirano uredbo EU 2022/1288. Pri investiranju smo dolžni ravnati v najboljšem interesu članov, delničarjev in drugih deležnikov, zato trajnostne dejavnike vključujemo predvsem skozi presojo dolgoročnih tveganj in priložnosti.
Pri naložbenih odločitvah sistematično vključujemo okoljske, družbene in upravljavske (ESG) vidike ter z njimi povezana trajnostna tveganja. Pri presoji naložb uporabljamo ESG analize in ocene ter spremljamo glavne škodljive vplive naložbenih odločitev na dejavnike trajnostnosti. Hkrati pri investiranju uporabljamo izključitvena merila za dejavnosti, ki predstavljajo pomembna trajnostna tveganja, med drugim za področja premoga, nafte in plina, termoelektrarn, proizvodnje orožja, prirejanja iger na srečo in pridelave tobaka. Na ta način želimo dolgoročno zmanjševati trajnostna tveganja naložbenega portfelja.
Od leta 2021 postopno povečujemo delež zelenih obveznic, obveznic z družbenim učinkom, trajnostnih obveznic ter obveznic, vezanih na trajnostne cilje, pri čemer je naš cilj, da do leta 2030 te kategorije predstavljajo 15 % obvezniškega portfelja. Hkrati ohranjamo izpostavljenost izdajateljem s seznama Coal Exit List na največ 1 % celotne vrednosti naših naložb.
Kako ocenjujete vpliv poenostavitve trajnostne regulative v Evropi na upravljanje dolgoročnih pokojninskih prihrankov?
Modra zavarovalnica:
Poenostavitev trajnostne regulative je smiselna, če zmanjšuje administrativne obremenitve, hkrati pa ohranja dovolj kakovostnih in primerljivih podatkov za presojo naložb. Poročanje ne sme postati namen samo sebi, ampak mora upravljavcem pomagati bolje prepoznavati in obvladovati tveganja ter razumeti vplive naložb na okolje in družbo.
Mnenja smo, da so prav pokojninski skladi, ki so izrazito dolgoročni investitor, ključni in zelo primerni za izvedbo zelenega prehoda v Evropi. ESG poročanje in priprava načrtov prehoda v nizko-ogljično družbo pri pokojninskih skladih predstavlja pomemben doprinos k celotnemu zelenemu prehodu. Stroške, povezane s temi aktivnostmi, zato razumemo kot dolgoročno naložbo v kakovostnejše upravljanje pokojninskih prihrankov. Po naših izkušnjah so stroški poročanja precej nižji, kot je večina podjetij pričakovalo.
Generali:
Pozorno spremljamo spremembe na področju trajnostne regulative, saj trajnostni dejavniki postajajo vse pomembnejši element upravljanja pokojninskih skladov. Predvidena poenostavitev regulative bo pokojninskim skladom prinesla manj administrativnih obremenitev, hkrati pa bodo ESG poročila za vlagatelje ostala dovolj podrobna. Obenem bo upravljavcem omogočila večjo prožnost pri oblikovanju naložbenih politik, saj poročanje o določenih trajnostnih podatkih za manjša podjetja ne bo več obvezno, temveč prostovoljno.
Sava pokojninska družba:
Morebitno poenostavitev trajnostne regulative pozdravljamo v delu, kjer to prinaša razbremenitev administrativnih bremen in večjo jasnost podatkov. Osnovni cilj upravljanja pokojninskih skladov ostaja dolgoročna varnost in plemenitenje prihrankov varčevalcev. Prilagoditev regulative bi lahko izboljšala investicijsko prožnost in omogočila večja vlaganja v donosne, a hkrati trajnostne projekte, nikakor pa ne zavrla upoštevanje ESG načel.
Triglav, pokojninska družba:
Poenostavitev trajnostne regulative ocenjujemo kot smiselno, če pomeni večjo jasnost, bolj primerljive podatke in manj administrativnega bremena, ne pa zmanjšanja vsebinske odgovornosti. Pri pokojninskih prihrankih je časovni horizont dolg, zato trajnostna tveganja ostajajo pomemben dejavnik pri upravljanju naložb, ne glede na razvoj regulative. Podnebna tveganja, energetski prehod, kakovost upravljanja podjetij, dobavne verige in družbena odpornost imajo lahko dolgoročen vpliv na vrednost naložb.
Za nas je zato bistveno, da trajnostnost ostane vključena v upravljanje tveganj in investicijsko odločanje. V tem okviru ima pomembno vlogo tudi SFDR, evropska uredba, ki določa, katera razkritja glede trajnostnosti morajo zagotavljati finančni udeleženci za svoje naložbe in finančne produkte. Njena ključna vloga je spodbujanje večje preglednosti glede vključevanja trajnostnih tveganj, upoštevanja škodljivih vplivov na dejavnike trajnostnosti ter razkritij na ravni družb in posameznih finančnih produktov.
Če bodo evropske spremembe prinesle bolj uporabne podatke, manj podvajanja in več osredotočenosti na materialna tveganja, bo to za upravljanje pokojninskih skladov pozitivno. Pokojninski skladi potrebujejo kakovostne informacije za dolgoročne odločitve, ne pa nujno obsežnejših poročil. Konkurenčnost in trajnostnost po našem mnenju nista nasprotujoča cilja. Dolgoročno konkurenčna bodo tista podjetja in gospodarstva, ki bodo energetsko učinkovita, tehnološko prilagodljiva, dobro upravljana in odporna na okoljske, družbene ter demografske spremembe.
Ali opažate, da zavarovanci in delodajalci pričakujejo trajnostne naložbene pristope?
Modra zavarovalnica:
Pričakovanja zavarovancev in delodajalcev niso povsem enotna. V deležniških posvetovanjih, ki smo jih izvedli v okviru analize dvojne pomembnosti, so nekateri kot najpomembnejšo izpostavili učinkovitost upravljanja pokojninskih skladov, drugi pa so večji pomen namenili upoštevanju načel ESG.
V splošnem opažamo, da se zavedanje o pomenu trajnostnih dejavnikov povečuje, zlasti med večjimi podjetji. ESG pristopi pri tem ne nadomeščajo finančnih in ekonomskih meril, ampak jih dopolnjujejo. Za zavarovance in delodajalce ostajajo pomembni predvsem varnost pokojninskih prihrankov, dolgoročna uspešnost upravljanja in preglednost.
Na ta pričakovanja se odzivamo s postopnim nadgrajevanjem svojih pristopov. Pripravili in javno smo objavili Politiko trajnostnega razvoja Modre zavarovalnice, Trajnostno izjavo Modre po zgledu ESRS in Izjave o glavnih škodljivih vplivih investicijskih odločitev na dejavnike trajnostnosti (PAI). Med drugim smo začeli pripravljati prvo različico Načrta prehoda v nizkoogljično poslovanje.
Generali:
Trenutno pri zavarovancih in delodajalcih še ne zaznavamo večjega poudarka na trajnostnih naložbenih pristopih, vendar pričakujemo, da bo pomen trajnostnega investiranja v prihodnje rasel.
Sava pokojninska družba:
Delodajalci, ki želijo biti družbeno odgovorni zagotovo pričakujejo, da so dodatna pokojninska zavarovanja za njihove zaposlene upravljana v skladu s sodobnimi trajnostnimi standardi. Naš odziv je redno in transparentno poročanje o vplivih naložbenih odločitev kot je objava Izjave o glavnih škodljivih vplivih PAI, povprečne ESG ocene naložbenih portfeljev pokojninskih skladov ter delež naložb z dostopnimi ESG ocenami.
Triglav, pokojninska družba:
Pri zavarovancih sta še vedno v ospredju varnost pokojninskih prihrankov in dolgoročna donosnost. To je razumljivo, saj dodatno pokojninsko zavarovanje ni kratkoročni finančni produkt, temveč dolgoročno varčevanje za obdobje po upokojitvi. Hkrati pa se zanimanje za vprašanje, kam so sredstva naložena, postopoma povečuje. Pričakovanja so vse bolj usmerjena v transparentnost, odgovorno upravljanje in razumevanje, kako se pri naložbah obravnavajo okoljska, družbena in upravljavska tveganja.
Pri delodajalcih je trajnostni vidik pogosto povezan s širšo odgovornostjo do zaposlenih. Dodatno pokojninsko zavarovanje je samo po sebi pomemben element družbene odgovornosti delodajalca, saj prispeva k večji socialni varnosti zaposlenih po upokojitvi. Delodajalci, ki že razvijajo trajnostne strategije in poročanje, zato vse pogosteje pričakujejo, da bodo tudi njihovi partnerji na področju pokojninskega zavarovanja sposobni jasno predstaviti svoj trajnostni pristop.
Na ta pričakovanja se odzivamo s preglednimi javnimi razkritji, objavo trajnostne politike investiranja, spremljanjem glavnih škodljivih vplivov naložbenih odločitev ter postopnim vključevanjem trajnostnih vidikov v naložbene procese in produkte. Na spletni strani Triglav Pokojnine so javno objavljeni dokumenti s področja trajnostnega razvoja, trajnostne politike investiranja, izjave o glavnih škodljivih vplivih, politike prejemkov in politike sodelovanja.
Ob tem velja pojasniti, da pokojninski skladi Triglav trenutno niso razvrščeni med produkte iz 8. ali 9. člena Uredbe SFDR. To ne pomeni, da pri upravljanju sredstev ne upoštevamo trajnostnih tveganj ali vidikov ESG. Trajnostna tveganja sistematično vključujemo v naložbene odločitve v skladu z našo Trajnostno politiko investiranja. Razvrstitev po posameznih členih Uredbe SFDR je namreč odvisna od zasnove in značilnosti posameznega finančnega produkta ter z njim povezanih regulatornih zahtev, ne predstavlja pa ocene kakovosti upravljanja ali stopnje odgovornega investiranja.
Kakšna bo po vašem mnenju vloga slovenskih ponudnikov dodatnega pokojninskega zavarovanja pri financiranju zelenega prehoda in dolgoročne odpornosti slovenskega gospodarstva v naslednjih desetih letih?
Modra zavarovalnica:
Upravljavci pokojninskih sredstev imajo lahko pri zelenem prehodu pomembno vlogo predvsem zaradi dolgoročnosti svojih naložb. Trajnostna tveganja se pogosto pokažejo šele na srednji ali daljši rok, zato je njihovo pravočasno prepoznavanje pomembno zlasti za dolgoročno vrednost pokojninskih prihrankov.
Z usmerjanjem sredstev v podjetja, ki ustrezno obvladujejo okoljska, družbena in upravljavska tveganja ter s podpiranjem ESG investicij v podjetjih, lahko pokojninski skladi spodbujajo bolj odgovorne in pregledne poslovne prakse. Vlaganja v zmanjševanje ESG tveganj ali v njihovo blažitev pa je neposredno povezano z odpornostjo podjetij in s tem tudi celotnega gospodarstva, vključno s slovenskim, ki bo po predvidevanjih eno od bolj prizadetih zaradi podnebnih sprememb.
Generali:
Vloga slovenskih ponudnikov dodatnega pokojninskega zavarovanja pri financiranju zelenega prehoda se zagotovo povečuje, vendar je v veliki meri odvisna od obsega sredstev, ki jih imajo ponudniki v upravljanju. Trenutna višina sredstev še ne omogoča financiranja zelenega prehoda v večjem obsegu, z nadaljnjo rastjo sredstev v upravljanju pa se bo povečeval tudi njihov prispevek k financiranju trajnostnih in zelenih naložb.
Sava pokojninska družba:
Slovenski ponudniki dodatnega pokojninskega zavarovanja lahko imamo kot dolgoročni institucionalni investitorji pomembno vlogo pri financiranju zelenega prehoda ter krepitvi odpornosti domačega in širšega regionalnega gospodarstva. Razpolagamo s prihranki, ki imajo dolg časovni horizont, kar je idealen vir financiranja za infrastrukturo, obnovljive vire energije, energetsko prenovo stavb, trajnostno mobilnost. Ob ustreznem razmerju med tveganjem in donosnostjo lahko slovenskim podjetjem ter državi omogočimo dostop do virov financiranja za prehod v nizkoogljično gospodarstvo.
Triglav, pokojninska družba:
Slovenski ponudniki dodatnega pokojninskega zavarovanja lahko v naslednjih desetih letih pomembno prispevajo k financiranju prehoda v bolj trajnostno gospodarstvo, pri čemer mora ta vloga ostati skladna s temeljnim poslanstvom pokojninskih skladov – varnim, preudarnim in dolgoročnim upravljanjem sredstev članov. Trajnostni vidiki pri tem predstavljajo pomemben del presoje dolgoročnih tveganj in priložnosti, ki lahko vplivajo na stabilnost in donosnost naložb.
Zaradi dolgoročnega naložbenega horizonta lahko pokojninski skladi pomemben del kapitala usmerjajo v naložbe, ki podpirajo prehod v bolj trajnostno gospodarstvo. Med njimi so naložbe v energetsko učinkovitost, obnovljive vire energije, trajnostne nepremičnine in druge razvojne projekte, ki prispevajo k večji odpornosti gospodarstva.
Pomembno vlogo pri tem imajo tudi obveznice z družbenim učinkom, zelene, trajnostne obveznice in obveznice, vezanih na trajnostne cilje, saj omogočajo usmerjanje kapitala v projekte z okoljskimi in družbenimi učinki. V skladu s Trajnostno politiko investiranja in strateškimi usmeritvami do 2030 postopno povečujemo delež tovrstnih naložb.
Hkrati vloga pokojninskih ponudnikov ostaja tudi selektivna. Trajnostna politika investiranja opredeljuje dejavnosti z višjimi trajnostnimi tveganji, pri katerih se uporabljajo posebna merila presoje, omejitve oziroma izključitve, odvisno od vrste dejavnosti in stopnje izpostavljenosti.
V prihodnje bo zato ključno ohranjanje ravnotežja med doseganjem ustreznih donosov in odgovornim upravljanjem dolgoročnih tveganj. Pokojninski skladi lahko pomembno prispevajo k financiranju trajnostnega razvoja s svojimi naložbenimi odločitvami in dolgoročnim usmerjanjem kapitala. Pri tem ostaja temeljno vodilo ustvarjanje dolgoročne vrednosti za člane pokojninskih skladov ob hkratnem upoštevanju okoljskih, družbenih in upravljavskih vidikov ter podpiranju prehoda v bolj odporno gospodarstvo.
