Mednarodni trendi na področju varnosti in zdravja pri delu
| Avtorica: mag. Klementina Zapušek |
Področje varnosti in zdravja pri delu (v nadaljevanju: VZD) se v zadnjih letih hitro spreminja. Tradicionalni pristop, ki je temeljil predvsem na preprečevanju poškodb pri delu in izpolnjevanju zakonskih zahtev, se razvija v celostno upravljanje zdravja zaposlenih, organizacijske odpornosti in trajnostnega poslovanja. To potrjujejo raziskave in strateški dokumenti vodilnih mednarodnih institucij, kot so Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu (EU-OSHA), Mednarodna organizacija dela (ILO), Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ameriški Nacionalni inštitut za varnost in zdravje pri delu (NIOSH), Organizacija za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) ter Gallup.
Skupna ugotovitev teh raziskav je, da največjih izzivov VZD ne predstavljajo več le fizične nevarnosti pri delu. V ospredje stopajo psihosocialna tveganja, digitalizacija in umetna inteligenca, podnebne spremembe, poklicne bolezni ter staranje delovne sile. Zato se področje VZD vse bolj povezuje z organizacijsko kulturo, kakovostjo vodenja, upravljanjem človeškega kapitala in dolgoročno konkurenčnostjo organizacij.
Psihosocialna tveganja
Mednarodne raziskave kažejo, da so psihosocialna tveganja danes med najpomembnejšimi dejavniki, ki vplivajo na zdravje zaposlenih. Stres, izgorelost, negotovost zaposlitve, nasilje in nadlegovanje niso več zgolj le kadrovska vprašanja, temveč pomemben del sistema varnosti in zdravja pri delu. Delodajalci so zato vse bolj odgovorni tudi za ustvarjanje delovnega okolja, ki spodbuja psihološko varnost, dobro počutje in odprto komunikacijo. Temu sledi tudi evropska kampanja Varna delovna mesta 2026–2028, ki je prvič v celoti namenjena duševnemu zdravju in psihosocialnim tveganjem.
Umetna inteligenca in digitalizacija
Umetna inteligenca in digitalna preobrazba prinašata nove možnosti za izboljšanje varnosti pri delu, hkrati pa ustvarjata nova tveganja. Raziskave poudarjajo, da največje tveganje ni tehnologija, temveč predvsem način njenega uvajanja. Negotovost glede zaposlitve, digitalni nadzor, informacijska preobremenjenost in nenehno prilagajanje novim tehnologijam lahko pomembno vplivajo na duševno zdravje zaposlenih. Uspešna digitalna preobrazba zato zahteva kakovostno vodenje, vključevanje zaposlenih in skrb za njihovo psihološko varnost.
Podnebne spremembe
Podnebne spremembe postajajo pomemben dejavnik tveganja pri delu. Vročinski stres, ekstremni vremenski pojavi, požari, poplave in slabša kakovost zraka vse bolj vplivajo na varnost zaposlenih, predvsem v dejavnostih, kot so gradbeništvo, kmetijstvo, promet in komunalne storitve. Organizacije bodo zato morale podnebna tveganja vključevati v svoje ocene tveganj in krizne načrte.
Poklicne bolezni
Hkrati mednarodni podatki kažejo, da poklicne bolezni povzročijo bistveno več smrti, povezanih z delom, kot poškodbe pri delu. Med največjimi izzivi ostajajo poklicni raki, bolezni dihal, bolezni srca in ožilja ter mišično-skeletne bolezni, zato se preventiva vse bolj usmerja v zmanjševanje dolgotrajne izpostavljenosti tovrstnim škodljivim dejavnikom.
Organizacijska kultura
Raziskave vse bolj potrjujejo, da so za uspešno upravljanje varnosti in zdravja pri delu poleg tehničnih ukrepov odločilni tudi organizacijski dejavniki. Kakovost vodenja, zaupanje, vključevanje zaposlenih, odprta komunikacija in kultura učenja pomembno prispevajo k preprečevanju tveganj ter krepitvi organizacijske odpornosti.
Prihodnost VZD
Področje VZD se razvija v strateško poslovno funkcijo, ki podpira digitalno in trajnostno preobrazbo organizacij. Prihodnost VZD bo temeljila na enakovredni obravnavi fizičnega in duševnega zdravja, uporabi digitalnih tehnologij za napovedovanje tveganj, vključevanju podnebnih dejavnikov ter razvoju organizacijske kulture, ki spodbuja zdravje, varnost in odpornost zaposlenih. Organizacije, ki bodo te spremembe pravočasno vključile v svoje upravljanje, bodo dolgoročno uspešnejše, produktivnejše in konkurenčnejše.
Zanimivosti s področja VZD:
Stres, depresija in anksioznost so drugi najpogostejši z delom povezani zdravstveni problem v EU, takoj za kostno-mišičnimi obolenji.
Skoraj 45 % zaposlenih v EU poroča o izpostavljenosti vsaj enemu psihosocialnemu dejavniku tveganja pri delu.
27 % zaposlenih navaja, da delo povzroča ali poslabšuje njihov stres, anksioznost ali depresijo.
Psihosocialna tveganja povzročajo približno 50‒60 % vseh izgubljenih delovnih dni.
Duševne motnje evropsko gospodarstvo stanejo več kot 4 % BDP oziroma več kot 600 milijard € letno.
Najmanj 2,41 milijarde delavcev (oz. 71 % delovno aktivnega prebivalstva) je izpostavljena prekomerni vročini, zaradi katere vsako leto po svetu nastane približno 22,85 milijona poškodb pri delu.
Skoraj polovica evropskih anketiranih delavcev (47,3 %) je izpostavljena vsaj enemu rakotvornemu dejavniku na delovnem mestu.
Le 20 % zaposlenih po svetu je zavzetih pri delu.
V letu 2025 je nizka zavzetost zaposlenih svetovno gospodarstvo stala približno 10 bilijonov ameriških dolarjev izgubljene produktivnosti, kar predstavlja približno 9 % svetovnega bruto domačega proizvoda (BDP).
Poglejte še: Poletje z aktualnimi ESG temami in novimi znanji
