Rudarska inšpekcija letos izvaja usmerjene nadzore, s katerimi preverja, ali količine mineralnih surovin, ki jih prijavijo nosilci rudarske pravice, ustrezajo dejansko izkopanim količinam. Pri tem si pomaga tudi z brezpilotnimi letalniki, aerofotogrametrijo in tridimenzionalnimi modeli terena. Podatki so pomembni tudi za odmero rudarske koncesnine.
Mineralne surovine so po Zakonu o rudarstvu rudno bogastvo in kot naravni vir last Republike Slovenije. Rudarska inšpekcija Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor je zato letos izvedla oziroma izvaja usmerjene nadzore na področju pridobivanja mineralnih surovin. Razlog zanje so ugotovitve, da posamezni koncesionarji oziroma investitorji pridobijo večje količine surovin, kot jih pozneje prijavijo pristojnemu ministrstvu.
V okviru akcije bo inšpekcija izvedla šest nadzorov v pridobivalnih prostorih, kjer pridobivanje mineralnih surovin poteka na površinski način. Preverjajo, ali podatki v rudarskih priglasitvenih obrazcih ustrezajo dejanskemu stanju na terenu.
Razlika med prijavljenimi in dejanskimi količinami
Podatki o količinah pridobljenih mineralnih surovin niso pomembni le za nadzor nad izvajanjem rudarske zakonodaje, ampak so tudi podlaga za izračun rudarske koncesnine. To po uradni dolžnosti izračuna in odmeri ministrstvo, pristojno za rudarstvo.
Koncesnina se odmeri na podlagi prijavljenih količin mineralnih surovin, pridobljenih v posameznem koledarskem letu. Nosilci rudarske pravice in drugi zavezanci morajo količine praviloma prijaviti do konca januarja za preteklo leto. Če se pridobivanje konča, je treba podatke prijaviti najpozneje v 15 dneh po zaključku del.
Pravna podlaga za pridobivanje mineralnih surovin je lahko različna, od podeljene rudarske pravice do gradbenega dovoljenja oziroma odločbe po predpisih, ki urejajo gozdove, ter pogodb za sanacijo nekdanjih ali nelegalnih kopov. V primerih, ki jih določa zakon, je treba za dejansko pridobljene količine ne glede na pravno podlago plačati rudarsko koncesnino.
Količine preverjajo tudi z droni
Pri ugotavljanju dejanskih količin izkopanega materiala si rudarska inšpekcija pomaga z zunanjim izvajalcem, ki geodetske izmere opravlja z metodo aerofotogrametrije.
Brezpilotni letalnik posname območje, posnetke pa nato obdelajo s posebno programsko opremo. Na njihovi podlagi izdelajo tridimenzionalni oziroma fotogrametrični model terena, oblak točk, digitalni model terena in digitalni ortofoto posnetek. Tako lahko natančno določijo obliko površja in izračunajo prostornino izkopa.
Za primerjavo uporabljajo tudi starejše geodetske posnetke in podatke laserskega snemanja oziroma LIDAR. Na voljo so podatki iz let 2014 in 2023, ki jih dopolnjujejo z novimi aerofotogrametričnimi izmerami.
Za vsako obravnavano obdobje najprej določijo referenčno stanje terena. S primerjavo različnih stanj nato izračunajo, koliko materiala je bilo izkopanega v določenem obdobju.
Meritve kot podlaga za ukrepanje
Tako pridobljene količine lahko inšpektorji primerjajo s količinami, ki jih je nosilec rudarske pravice prijavil ministrstvu. Če se podatki razlikujejo, je izdelano poročilo lahko podlaga za nadaljnje ukrepanje rudarske inšpekcije.
Nadzor tako ne temelji zgolj na prijavljenih podatkih, temveč tudi na neodvisni geodetski izmeri dejanskega stanja na terenu. Namen usmerjenih nadzorov je preveriti skladnost med prijavljenimi in dejansko pridobljenimi količinami mineralnih surovin ter s tem tudi pravilnost podatkov, ki so podlaga za odmero rudarske koncesnine.
