| Avtorica: mag. Vanesa Čanji |
Evropska komisija je 3. julija 2026 sprejela delegirano uredbo C(2026) 5011, ki vzpostavlja evropski standard poročanja o trajnostnosti za prostovoljno uporabo. Največja novost ni v številu razkritij, temveč v dvojni naravi standarda: za podjetja ostaja prostovoljen, za zavezance po CSRD pa bo njegov ožji nabor hkrati pomenil zakonsko zgornjo mejo informacij, ki jih smejo za potrebe svojega poročanja zahtevati od zaščitenih partnerjev v vrednostni verigi.
Novi prostovoljni standard (v angleščini Voluntary Standard oziroma VS) ni vsebinsko povsem nov okvir. Temelji na priporočilu Komisije (EU) 2025/1710 o standardu VSME, ki ga je pripravil EFRAG leta 2025. Komisija je spremembe zavestno omejila: ohranila je osnovni in celoviti modul, vsebino uskladila z revidiranimi standardi ESRS, zmanjšala del podatkovnih točk in posebej določila, katere izmed njih tvorijo omejitev zahtev v vrednostni verigi. S tem je želela ohraniti kontinuiteto za podjetja, ki so VSME že začela uporabljati, ter preprečiti, da bi obsežnejši standard sam po sebi zvišal raven podatkov, ki bi jo bilo dovoljeno prenesti na manjša podjetja. Po začetku veljavnosti bo delegirana uredba nasledila priporočilo VSME kot osrednji evropski referenčni okvir.
Pomembna je tudi razmejitev naslovnikov. Člen 2 uredbe uporabo VS omogoča podjetjem, ki niso zavezana obveznemu poročanju po členih 19a in 29a računovodske direktive, sam standard pa je zasnovan predvsem za podjetja, ki v predhodnem poslovnem letu v povprečju niso presegla 1.000 zaposlenih. Samo podjetja z največ 1.000 zaposlenimi so tudi »zaščitena podjetja« in imajo pravico zavrniti zahteve nad zakonsko zgornjo mejo. Podjetje z več kot 1.000 zaposlenimi, ki zaradi nedoseganja prihodkovnega praga ni zavezanec po CSRD, lahko VS uporablja kot sorazmeren referenčni okvir, vendar iz njega ne pridobi enake zaščite pred dodatnimi zahtevami za razkrivanje podatkov s področja ESG.
Dva modula in bistveno manj formalnosti kot pri ESRS
Osnovni modul obsega razkritja B1–B11. Poleg podlage za pripravo vključuje opis praks, politik in prihodnjih pobud ter ključne okoljske, socialne in upravljavske kazalnike: energijo in emisije toplogrednih plinov, onesnaževanje, biotsko raznovrstnost, vodo, rabo virov in odpadke, osnovne podatke o zaposlenih, varnosti, plačilu in usposabljanju ter obsodbe in globe zaradi korupcije ali podkupovanja. Celoviti modul C1–C9 temu dodaja poslovni model in strategijo, podrobnejši opis politik in ukrepov, cilje zmanjševanja emisij, podnebna tveganja, dodatne podatke o delovni sili, človekove pravice ter izbrane informacije, pomembne za finančne institucije.
Podjetje lahko izbere samo osnovni modul ali osnovni in celoviti modul. Osnovni modul je pogoj za celovitega; če podjetje poda izrecno izjavo o skladnosti z izbrano možnostjo, mora upoštevati celoten pripadajoči modul, razen razkritij, za katera velja načelo »če je relevantno«, in izrecno prostovoljnih podatkovnih točk. Za podjetja z največ deset zaposlenimi so nekatere zahtevnejše informacije dodatno prostovoljne.
Dvojna pomembnost
Prostovoljni standard ne zahteva formalne ocene dvojne pomembnosti. Kljub temu ohranja njeno temeljno poslovno logiko: poročilo naj pokaže, kako podjetje vpliva na ljudi in okolje ter kako okoljska in socialna vprašanja vplivajo na njegov finančni položaj, uspešnost in denarne tokove. Če splošni nabor ne prikaže dovolj dobro posebnosti dejavnosti, je treba razmisliti o sektorskih oziroma podjetju značilnih informacijah. Od drugega leta poročanja se praviloma vključijo primerjalni podatki.
Omejitev zahtev ni splošna prepoved ESG vprašalnikov
Jedro reforme je tako imenovani “value-chain cap”. Priloga I vsebuje celotni VS, Priloga II pa ločeno našteva samo bistvene podatkovne točke, ki sestavljajo zakonsko zgornjo mejo. Ta zato ni enaka celotnemu osnovnemu in celovitemu modulu. Prostovoljne, sektorsko specifične in nekatere pogojne informacije niso vključene; za podjetja z največ deset zaposlenimi je seznam še ožji.
Zavezanec po CSRD lahko zaščiteno podjetje zaprosi tudi za informacije nad omejitvijo, vendar jih ne sme zahtevati kot obvezne. Jasno mora označiti, katere informacije presegajo zgornjo mejo, in partnerja obvestiti o njegovi zakonski pravici do zavrnitve. Pogodbena določila, sklenjena za izpolnjevanje obveznosti poročanja po CSRD, te zaščite ne smejo izničiti.
Prav tako omejitev velja samo za zbiranje informacij zaradi poročanja po CSRD. Ne posega v podatkovne zahteve, ki izhajajo iz druge evropske ali nacionalne zakonodaje, pravil o izdelkih in embalaži, CBAM, EUDR, skrbnega pregleda, javnih naročil, certificiranja ali drugih samostojnih pravnih in poslovnih podlag. Tudi banke, zavarovalnice in vlagatelji niso v vseh položajih pravno vezani na enako omejitev, čeprav jih Komisija spodbuja, naj svoje zahteve čim bolj približajo standardiziranemu naboru VS. Zato poročilo po VS ne zagotavlja, da podjetje ne bo več prejelo nobenega dodatnega vprašanja; zagotavlja pa jasnejšo mejo, kadar je namen zahteve priprava poročila po CSRD.
Velika podjetja bodo morala prenoviti upravljanje dobaviteljev
Največja napaka bi bila, da bi veliko podjetje svoj sedanji obsežni ESG vprašalnik zgolj preimenovalo v »VS vprašalnik«. Vsako vprašanje bo treba povezati z namenom zbiranja, pravno ali poslovno podlago, ciljno skupino dobaviteljev in konkretno podatkovno točko iz Priloge II. Zahteve zaradi CSRD bo treba ločiti od zahtev zaradi drugih predpisov ali nabavnih in tveganjskih procesov, vprašalnike segmentirati glede na velikost in dejavnost dobavitelja, nadgraditi pogodbena določila ter uskladiti nabavo, ESG funkcijo, pravno službo, finance, IT in notranjo revizijo.
Omejitev zahtev ne odpravlja odgovornosti velikega podjetja za lastno poročilo. Revidirani ESRS izrecno dopuščajo razumne ocene, sektorska povprečja, vzorčne analize, podatke primerljivih podjetij, stroškovne približke in druge nadomestne podatke, kadar neposredni podatek ni praktično dosegljiv ali dovolj zanesljiv. To pomeni prehod od logike »od vsakega dobavitelja zahtevaj vse« k sistemu, ki najprej opredeli resnično informacijsko potrebo, nato presodi vir podatka in dokumentira uporabljeno metodo.
Za manjša podjetja je pomembnejši podatkovni sistem kot lep dokument
Za podjetje zunaj CSRD je smiselno izhajati iz dejanskih potreb kupcev, bank in vodstva. Osnovni modul je lahko primeren prvi korak za podjetje, ki šele ureja evidence. Celoviti modul je praviloma uporabnejši za podjetja v več mednarodnih verigah, pri pridobivanju financiranja, ob določenih podnebnih ciljih ali večji izpostavljenosti ESG tveganjem.
Uspeh bo odvisen od ravnanja uporabnikov podatkov
Novi prostovojni standard bo dosegel svoj namen samo, če ga bodo velika podjetja, banke in drugi uporabniki sprejeli kot skupni jezik ESG podatkov. Pravni okvir lahko omeji nesorazmerne zahteve za potrebe CSRD, ne more pa sam odpraviti vseh vzporednih vprašalnikov. Ključni preskus bo zato praktičen: ali bodo uporabniki res zmanjšali podvajanja, zahtevali samo podatke z jasno utemeljenim namenom in dovolili, da en kakovosten podatkovni sistem podpira več različnih poslovnih potreb. Če se bo to zgodilo, VS ne bo le poenostavljeno poročilo, temveč pomembna evropska podatkovna infrastruktura za ESG upravljanje, financiranje in odpornost vrednostnih verig.
Slovenski vidik
Javni poziv VESG mikro, malim in srednje velikim podjetjem omogoča do 60 odstotkov sofinanciranja upravičenih stroškov, od 1.000 do 9.999,99 evra. Evropski prostovoljni standard sam ne zahteva zunanjega zagotovila, vendar slovenski poziv za sofinancirano poročilo zahteva pregled pooblaščene revizijske družbe z omejenim zagotovilom in javno objavo poročila na AJPES.
Poglejte še: Poletje z aktualnimi ESG temami in novimi znanji
