Konkurenčnost Evrope ni odvisna le od razvoja novih spretnosti, temveč tudi od tega, kako učinkovito organizacije uporabljajo in razvijajo znanje, ki ga zaposleni že imajo. To je osrednja ugotovitev najnovejše raziskave Evropskega centra za razvoj poklicnega usposabljanja (Cedefop). Raziskava opozarja, da morajo biti politike razvoja spretnosti tesneje povezane s kakovostjo delovnih mest, organizacijo dela in kulturo učenja v podjetjih.
Namen raziskave
Raziskava je želela ugotoviti, kako zaposleni v Evropi pridobivajo nova znanja in spretnosti, kateri dejavniki spodbujajo njihov razvoj ter kako delovna okolja vplivajo na produktivnost in kakovost dela. Poseben poudarek je bil namenjen vprašanju, ali zgolj vlaganja v izobraževanje in usposabljanje zadostujejo za krepitev konkurenčnosti evropskega gospodarstva ali pa je potrebno izboljšati tudi pogoje dela in uporabo znanja na delovnem mestu.
Analiza temelji na podatkih Evropske raziskave o usposabljanju in učenju (European Training and Learning Survey – ETLS), v kateri je sodelovalo več kot 44.000 zaposlenih iz vseh držav članic EU ter Islandije in Norveške. Gre za prvo vseevropsko raziskavo, ki sistematično preučuje, kako se znanje razvija, uporablja in nadgrajuje na delovnem mestu.
Polovica zaposlenih brez organiziranega usposabljanja
Ena izmed ključnih ugotovitev raziskave je, da približno polovica evropskih zaposlenih ne sodeluje v nobeni obliki usposabljanja, ki ga organizira delodajalec. Kljub temu zaposleni znanje pridobivajo tudi neformalno – z opazovanjem sodelavcev, samostojnim reševanjem problemov, preizkušanjem novih pristopov in učenjem iz vsakodnevnih delovnih izkušenj. Raziskava ugotavlja, da formalno in neformalno učenje nista nadomestili druga za drugo, temveč se medsebojno dopolnjujeta. Zaposleni, ki sodelujejo v formalnih izobraževanjih, se praviloma pogosteje vključujejo tudi v druge oblike učenja.
Delovno okolje pomembnejše od samega usposabljanja
Rezultati kažejo, da na razvoj spretnosti močno vplivajo značilnosti delovnega okolja. Zaposleni hitreje razvijajo svoje kompetence, kadar imajo več avtonomije pri odločanju, podporo vodij, dostop do informacij ter jasno izraženo potrebo po učenju zaradi sprememb v delu ali uvajanja novih tehnologij. Pomembno vlogo ima tudi motivacija za učenje, ki jo oblikujejo tako osebni interesi kot organizacijska kultura in sistemi nagrajevanja.
Po drugi strani raziskava ugotavlja, da pretirano tekmovalna kultura med zaposlenimi zmanjšuje pripravljenost za deljenje znanja in zavira razvoj spretnosti. Najuspešnejša so delovna okolja, kjer je učenje del vsakodnevnega dela in kjer vodstvo aktivno spodbuja sodelovanje ter izmenjavo znanja.
Velik neizkoriščen potencial evropske delovne sile
Cedefop opozarja tudi na problem nezadostne uporabe obstoječih znanj. Na podlagi podatkov Evropske raziskave o spretnostih in delovnih mestih (ESJS) ocenjuje, da razpoložljive spretnosti evropske delovne sile za približno 20 % zaostajajo za ravnjo, ki bi zaposlenim omogočala doseganje najvišje produktivnosti. Hkrati okoli 40 % evropskih delavcev poroča, da pri svojem delu ne more v celoti uporabiti svojih znanj in sposobnosti. To pomeni, da Evropa ne izgublja le zaradi pomanjkanja spretnosti, temveč tudi zaradi njihovega nezadostnega izkoriščanja.
Izzivi umetne inteligence
Poseben poudarek raziskava namenja tudi uvajanju umetne inteligence. Kar 42 % zaposlenih meni, da bodo za uspešno delo potrebovali dodatna znanja s področja umetne inteligence, vendar jih le 15 % dejansko sodeluje v tovrstnih usposabljanjih. Razkorak med potrebami in dejansko vključenostjo v izobraževanje predstavlja pomemben izziv za podjetja in oblikovalce politik, saj bo uspešna digitalna preobrazba zahtevala stalno učenje in prilagajanje zaposlenih novim tehnologijam.
Vlaganja v ljudi in kakovostna delovna mesta
Raziskava zaključuje, da produktivnosti in konkurenčnosti ni mogoče graditi zgolj z več usposabljanja ali z uvajanjem novih tehnologij. Enako pomembno je ustvarjanje kakovostnih delovnih mest, ki zaposlenim omogočajo uporabo, razvoj in nadgrajevanje njihovih spretnosti. Organizacije, ki spodbujajo avtonomijo, sodelovanje, učenje in vključevanje zaposlenih v spremembe, dosegajo boljše rezultate tako na področju produktivnosti kot kakovosti dela. Evropske politike na področju spretnosti, inovacij in digitalne preobrazbe bodo zato morale več pozornosti nameniti tudi organizaciji dela in razvoju učnih kultur v podjetjih.
Kako znanje pretvoriti v prakso?
V Akademiji Zelena Slovenija podjetjem in organizacijam s prilagojenimi izobraževanji pomagamo razumeti različne vidike okolja, družbe in upravljanja ter kako ta znanja uporabiti v praksi. Z različnimi pristopi nudimo tudi podporo za razvoj trajnostne kulture v podjetju, kjer so zaposleni ustvarjalci sprememb, ne le izvajalci. Z veseljem smo vam na voljo za kratek informativni spletni sestanek. Pišite nam na info@zelenaslovenija.si.
