Podatkovni centri postajajo vse večji porabniki vode, vendar njihov vodni odtis ni povezan le s hlajenjem strežnikov. Pomemben, pogosto spregledan delež vode porabijo elektrarne, ki proizvajajo elektriko za njihovo delovanje, piše Trellis. Po analizi ameriške organizacije Ceres bi lahko elektrarne do leta 2030 predstavljale skoraj tri četrtine celotnega vodnega odtisa podatkovnih centrov.
Raziskava je zajela sedem ameriških zveznih držav, v katerih je več kot polovica vseh podatkovnih centrov v ZDA.
Razlike med državami so velike in so odvisne predvsem od strukture elektroenergetskega sistema. Kalifornija je po podatkih Ceres za proizvodnjo elektrike za podatkovne centre porabila največ vode. Razlog je velika odvisnost države od hidroelektrarn.
V Ohiu, Georgii in Virginiji je bilo več kot 90 odstotkov posredne porabe vode povezane s termoelektrarnami, ki vključujejo elektrarne na zemeljski plin, premog in jedrske elektrarne. Teksas je imel zaradi večjega deleža sončne in vetrne energije v omrežju bistveno manjšo vodno porabo.
Voda postaja dejavnik pri izbiri lokacije
Poseben problem predstavljata Arizona in Illinois, kjer so podatkovni centri bolj izpostavljeni vodnemu stresu in suši. To bi moralo po mnenju raziskovalcev postati pomembnejši dejavnik pri odločanju o lokacijah novih podatkovnih centrov.
Analiza opozarja tudi na povezavo med porabo vode in načinom pridobivanja električne energije, ki je podjetja, ki upravljajo podatkovne centre, pogosto ne razkrivajo. Večja preglednost bi podjetjem omogočila boljše ocenjevanje vodnih tveganj, povezanih z nakupom električne energije, ter sodelovanje s proizvajalci elektrike pri zmanjševanju vplivov na lokalne vodne vire.
Vse večji pomen fosilnih goriv
Podatek je posebej pomemben v času hitre rasti umetne inteligence in podatkovnih centrov. Podjetja, kot so Amazon, Meta, Microsoft in OpenAI, zaradi naraščajočega povpraševanja po električni energiji načrtujejo oziroma sklepajo dogovore tudi za nove zmogljivosti na zemeljski plin. Fosilne elektrarne pa imajo med energetskimi viri razmeroma velik vpliv na porabo sladke vode.
Po ločeni analizi Bluefield Research se vodna poraba, povezana s proizvodnjo elektrike za podatkovne centre, povečuje približno dvakrat hitreje vsako leto. Do leta 2030 naj bi predstavljala več kot 70 odstotkov njihove celotne porabe vode.
Strokovnjaki ob tem opozarjajo, da industriji še vedno primanjkuje enotnih standardov za merjenje vodnega odtisa podatkovnih centrov. Podjetja zato težko primerjajo svojo porabo in vodna tveganja, javnost pa nima jasne slike o tem, koliko vode je dejansko povezane z naraščajočo uporabo umetne inteligence.
Vodni odtis podatkovnih centrov tako ni več zgolj vprašanje tehnologije hlajenja. Vse pomembnejši postaja tudi vir električne energije, s katero podatkovni centri delujejo – in s tem vprašanje, kako energetska tranzicija vpliva na porabo in razpoložljivost sladke vode.
