Čiste energetske tehnologije v Evropski uniji ustvarjajo vse več delovnih mest, vendar bi lahko nadaljnjo rast sektorja upočasnilo pomanjkanje usposobljenih delavcev. Hkrati ostaja izziv vključevanje žensk in mladih, ki so v panogi še vedno premalo zastopani. To ugotavlja novo poročilo Evropske agencije za okolje (EEA).
Zaposlovanje v svetovnem energetskem sektorju raste hitreje kot zaposlenost v gospodarstvu kot celoti. Leta 2024 se je število zaposlenih v energetiki povečalo za 2,2 odstotka, medtem ko je bila rast zaposlenosti v celotnem gospodarstvu 1,3-odstotna. Po podatkih Mednarodne agencije za obnovljivo energijo (IRENA) in Mednarodne organizacije dela (ILO) je bilo v EU okoli 1,8 milijona neposrednih in posrednih delovnih mest, povezanih z obnovljivimi viri energije.
Poročilo EEA podrobneje analizira zaposlovanje na štirih področjih: vetrni in sončni energiji, toplotnih črpalkah ter baterijah.
Največ zaposlenih v vetrni energiji
Med obravnavanimi tehnologijami največ delovnih mest zagotavlja vetrna energija. Leta 2023 je bilo v EU v sektorju neposredno zaposlenih približno 273.500 ljudi, pri čemer jih je bilo 77 odstotkov zaposlenih v dejavnostih po proizvodnji, predvsem pri vzdrževanju, energetskih pogodbenih storitvah in prodajni administraciji.
Sončna fotovoltaika je istega leta zagotavljala več kot 227.000 neposrednih delovnih mest. Približno polovica jih je bila povezana z obratovanjem sistemov, 36 odstotkov pa z gradnjo, pripravo lokacij in priključevanjem na omrežje. Evropska proizvodnja fotovoltaične opreme je pri tem še vedno razmeroma omejena.
V sektorju toplotnih črpalk je bilo približno 80.100 zaposlenih, večina v gradbeništvu. Po oceni EEA ima področje velik potencial za nadaljnjo rast.
Najmanjši med štirimi sektorji je trenutno baterijski sektor, ki je leta 2023 zaposloval okoli 33.000 ljudi. Vendar je med letoma 2018 in 2023 prav ta sektor beležil najhitrejšo rast zaposlenosti. Večina delovnih mest je v proizvodnji, pomembno vlogo pa imajo tudi raziskave in razvoj novih generacij baterij.
Delovna mesta so skoncentrirana v posameznih državah
Razporeditev delovnih mest po EU je precej neenakomerna. Nemčija ima največ zaposlenih v vetrni industriji, sončni fotovoltaiki in proizvodnji baterij. Vetrni sektor je tam leta 2023 zaposloval približno 125.000 ljudi, fotovoltaika skoraj 84.000, baterijska industrija pa 12.300.
Pri toplotnih črpalkah izstopajo Portugalska, Španija in Italija, medtem ko sta Madžarska in Poljska v obdobju 2018–2023 beležili najhitrejšo rast zaposlenosti v baterijski industriji.
EEA opozarja, da lahko takšna koncentracija, ki pogosto temelji na obstoječih industrijskih zmogljivostih in znanju, povečuje regionalne razlike, če države ne zagotovijo širše vključitve različnih območij v razvoj čistega gospodarstva.
Ženske in mladi še vedno premalo zastopani
Rast zelenih delovnih mest sama po sebi še ne pomeni bolj vključujočega trga dela. Delež žensk se med analiziranimi sektorji giblje od 26 odstotkov v vetrni in baterijski industriji do le 14 odstotkov v sektorju toplotnih črpalk.
Tudi mladih je malo. Leta 2023 so zaposleni, stari od 15 do 24 let, predstavljali le približno 6–7 odstotkov zaposlenih v vetrni energiji, fotovoltaiki in sektorju toplotnih črpalk.
Ob tem večina držav EU poroča o pomanjkanju kadrov za ključna tehnična dela, zlasti na področju nameščanja in gradnje. EEA zato poziva k večjim vlaganjem v izobraževanje, usposabljanje in prekvalifikacije.
Kakovost delovnih mest se razlikuje
Razlike niso le v številu delovnih mest, temveč tudi v njihovi kakovosti. Plače v sektorju toplotnih črpalk so približno 40 odstotkov nižje kot v vetrni energetiki, ki je med analiziranimi področji najbolje plačana.
Delovna mesta na področju obratovanja in vzdrževanja, ki jih je veliko v vetrni energetiki, so praviloma stabilnejša in omogočajo boljši dostop do usposabljanja. Dela v gradnji in montaži solarnih sistemov ter toplotnih črpalk so pogosteje projektna, izpostavljena fizičnim tveganjem, med drugim ekstremnim temperaturam, ter ponujajo manj možnosti za usposabljanje.
Pri proizvodnji baterij ostajajo pomembna vprašanja varnosti in zdravja pri delu ter vplivov proizvodnje na lokalne skupnosti in okolje.
EEA zato poudarja, da bo za nadaljnjo rast sektorja poleg pospeševanja razvoja in uvajanja čistih tehnologij treba izboljšati tudi kakovost delovnih mest, usposabljanje in vključevanje različnih skupin prebivalstva. Evropska unija je v zadnjih letih vzpostavila vrsto ukrepov za krepitev proizvodnje čistih tehnologij, med drugim v okviru Dogovora o čisti industriji in Akta o neto ničelni industriji, vendar bo za odpravo kadrovskih ozkih grl potrebno usklajeno ukrepanje.
